Lahko črevesna mikrobiota vpliva na športno uspešnost? (slovenska študija)

Lahko črevesna mikrobiota vpliva na športno uspešnost? (slovenska študija) (foto: profimedia) profimedia
17. 2. 2020

Atletinja Eva Kavka razlaga, kaj vse vpliva na črevesno mikrobioto, od katere je odvisno naše fizično in mentalno zdravje ter morda tudi športni nastop. 

Tokrat pa si bomo z mag. inž. živilstva in atletinjo Evo Kavka od blizu pogledali, kako je črevesna mikrobiota povezana z uspešnostjo v športu. 

Način prehranjevanja naj bi bil najpomembnejši dejavnik z vplivom na črevesno mikrobioto. V kolikor našo prehrano v veliki meri sestavljajo maščobe (predvsem nasičene maščobne kisline), se to lahko odraža z zmanjšanjem števila in pestrosti mikroorganizmov. To ne velja za prehrano bogato z omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami.

Poleg tega so raziskave pokazale možno povezavo med izredno visokim vnosom beljakovin (kar poveča fermentacijo aminokislin v debelem črevesju) in nastajanjem toksičnih bakterijskih metabolitov. Slednji so povezani z nastankom nekaterih bolezni, npr. rakom debelega črevesja. Količina in sestava metabolitov se razlikuje tudi glede na vir beljakovin (živalski ali rastlinski), zato bo preučevanje vpliva uživanja beljakovin zelo aktualna tematika tudi v prihodnje.

Največje in najboljše “gorivo” za zdravo in pestro mikrobioto je prehranska vlaknina, ki jo širše uvrščamo v skupino ogljikovih hidratov.Prehranska vlaknina doseže debelo črevo še neprebavljena in se tam s pomočjo bakterij fermentira. Pri tem se tvorijo kratkoverižne maščobne kisline (acetat, propionat in butirat). Te substance so zelo pomembne za zdravo črevesje in pomagajo pri zaščiti celic prebavnega trakta ter zmanjšujejo vnetja. Če bi želeli doseči ugodne učinke uživanja prehranske vlaknine, bi jo morali dnevno zaužiti več kot 30 g.

Probiotiki in črevesna mikrobiota

Probiotične bakterije ali probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo ugodne učinke na zdravje gostitelja, če jih ta zaužije v zadostni količini, učinke pa je možno znanstveno dokazati. Najbolj poznani predstavniki probiotičnih bakterij so iz rodu Lactobacillus in Bifidobacterium.

V slovenski študiji so Ihan in sodelavci (2016) želeli preveriti učinke uporabe probiotičnih izdelkov na krvne in imunološke parametre pri športnikih v procesu konstantnega treninga. V preiskovani skupini je bilo 20 plavalcev različnih spolov (10 moških in 10 žensk), starih med 15 in 20 let. Vsak športnik je med 4–mesečnim opazovanjem 1 mesec prejemal pripravek probiotika, 1 mesec pa enak pripravek, vendar brez vsebnosti probiotične kulture (placebo).

Rezultati: 

V opazovanem obdobju treninga je prišlo do povečane tvorbe eritrocitov (rdečih krvnih celic). V obdobju po jemanju učinkovine je prišlo tudi do manjših vnetnih kazalnikov, kar ugodno vpliva na hematopoezo in posledično na športno sposobnost. Neposreden vpliv probiotika na zmanjšanje vnetja, povzročenega s treningom, pa bi morale dokazati nadaljnje študije.

Pripravila: Eva Kavka, mag. inž. živilstva, atletinja

Za vse informacije glede športne prehrane se lahko obrnete na: evkaprehrana@gmail.com, https://www.facebook.com/evkaprehrana/, https://www.instagram.com/evka_sportsdietitian/, http://evka.si/

Viri

  • Ihan A., Kocjan E., Fideršek T., Topič Doupona M. 2016. STUDY ON THE BENEFICIAL EFFECTS OF PROBIOTICS FOR SWIMMERS. KinesiologiaSlovenica, 22, 3, 62–72 (2016), ISSN 1318-2269
  • Valdes, A. M., Walter, J., Segal, E., &Spector, T. D. 2018. Role ofthegutmicrobiota in nutritionandhealth. Bmj, 361, k2179.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri