Napotki kliničnih psihologov: Pomembna je rutina

Napotki kliničnih psihologov: Pomembna je rutina (foto: profimedia) profimedia
16. 11. 2020

Na Zbornici kliničnih psihologov Slovenije izpostavljajo, da so v času izolacije zaradi novega koronavirusa pričakovani strah in anksioznost, potrtost in dolgčas, jeza in razdražljivost ter stigmatiziranost ljudi. Svetujejo, da si ljudje ustvarijo dnevno rutino in ji sledijo, saj je ena najbolj pomirjujočih stvari predvidljivost.

Na zbornici so namreč pripravili nekaj psiholoških napotkov, ki so lahko v pomoč pri obvladovanju fizične distance v socialnih odnosih, izolacije in karantene v povezavi z epidemijo novega koronavirusa.

Strah in anksioznost

Preživljanje dni in tednov doma ob omejenih stikih z ljudmi, spremenjeni dnevni rutini, pomanjkanju različnih zaznavnih dražljajev, finančnih skrbeh, skrbeh za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih lahko neugodno vpliva na naše psihično počutje. V takšni situaciji lahko pričakujemo strah in anksioznost, potrtost in dolgčas, jezo in razdražljivost ter stigmatiziranost, so navedli na zbornici kliničnih psihologov.

profimedia
Načrtujte preživljanje prostega časa

Kot so pojasnili, ljudi skrbi, da bi se okužili z novim koronavirusom ali, da bi se okužil kdo od ljudi, ki so jim blizu. Če so zboleli sami ali kdo od družinskih članov, se lahko soočajo s stigmatizacijo, ker se bojijo, da bi se okužili, lahko jih krivijo za izgubo svojega občutka varnosti in so zaradi občutkov ogroženosti sovražni.

"Še posebej so v tem času za psihološke stiske ranljivi ljudje s predhodnimi težavami v duševnem zdravju, ljudje s kroničnimi boleznimi ter zdravstveni delavci in vsi pomagajoči poklici v boju proti epidemiji," so poudarili na zbornici. Svetovali so, naj vnaprej načrtujemo preživljanje svojega časa, ustvarimo dnevno rutino in ji sledimo.

Rutina in predvidljivost

Ena najbolj pomirjujočih stvari sta tako za otroke kot za odrasle rutina in predvidljivost. "Pomagata nam vzdrževati občutek reda in smisla ter nadzora nad situacijo. V rutino vključite dnevne aktivnosti, kot so delo, učenje, telesna vadba, skrb za zdravo prehrano," so zapisali.

Dnevno spremljanje novic je odgovorno in pomembno za ustrezno ravnanje in sledenje priporočilom. Nikakor pa ni treba ves čas slediti medijem, družbenim omrežjem, internetnim forumom in drugim virom informacij ter se ukvarjati samo z novim koronavirusom. Preveč izpostavljenosti novicam in družbenim omrežjem glede virusa lahko poveča občutke strahu in tesnobe.

profimedia
Kaj lahko naredite koristnega zase?

"Ne razmišljajte in ne pogovarjajte se o najbolj katastrofalnih mogočih izidih. Osredotočite se na to, kaj lahko naredite dobrega in koristnega zase in za svoje bližnje. Če ste zelo tesnobni in zaskrbljeni, vam lahko pomaga to, da se zamotite s prijetnimi aktivnostmi," so svetovali klinični psihologi.

Koristno pa je lahko tudi, da si določimo čas za zaskrbljenost. Določimo del dneva, ko bomo do 20 minut razmišljali o bolezni in njenih posledicah, ostali del dneva pa misli o bolezni odgnali stran oziroma jih odložili na vnaprej določen čas. Uporabljamo lahko sprostitvene tehnike, pomemben vir čustvene podpore in pomirjanja so tudi domače živali.

"Predvsem pa vedite, da boste s socialno izolacijo rešili življenja najbolj ranljivim ljudem, tudi svojim bližnjim. Tudi to vam bo pomagalo zdržati skozi to obdobje," so posebej poudarili na zbornici.

Če je hudo, poiščite pomoč!

Če doživljamo simptome hudega stresa, kot so dlje trajajoče motnje spanja, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin in/ali povečano rabo alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, klinični psihologi svetujejo, naj po telefonu ali elektronski pošti kontaktiramo službe za psihološko ali psihiatrično pomoč. Če smo že prej obiskovali psihologa ali psihiatra, pa se skušajmo dogovoriti za nadaljevanje obravnave preko telekomunikacijskih sredstev.

Preberite še: Kakšna je povezava med stresom in aknami?