Za zdrave in močne možgane se nevroznanstvenik izogiba 6 navadam.
Nevroznanstvenik Alex Korb, doktor znanosti, profesor na UCLA in avtor knjige The Upward Spiral, že več kot 20 let preučuje delovanje možganov. Kot pravi, je tudi sam dolgo časa dvomil v svoje odločitve in se pogosto obremenjeval z najslabšimi možnimi scenariji. »To me je upočasnjevalo pri delu, mi jemalo energijo in oteževalo uživanje v življenju,« pojasnjuje.
Danes poudarja, da za zdrave in močne možgane ni treba optimizirati vsake minute dneva. »Že majhne spremembe v pristopu lahko vodijo do pozitivnih premikov – pomagajo vam, da se bolje osredotočite, umirite in preprečite izgorelost,« pravi. V nadaljevanju razkriva šest navad, ki se jim zavestno izogiba.
1. Ne ignorira tesnobe
Mnogi uspešni ljudje tesnobo vidijo kot slabost, vendar Korb nanjo gleda drugače: »Tesnoba je kot detektor dima – signal limbičnega sistema, čustvenega središča možganov, ki opozarja na to, kar je pomembno.«
Poudarja, da si tega »alarma« ne želi izklopiti. V preteklosti je tesnobo ignoriral, kar je otežilo presojo, kdaj ukrepati in kdaj ostati miren. Danes, ko začuti tesnobo, se ustavi in se vpraša, kaj mu sporoča o pomembnosti trenutka. Ko občutek poimenuje, ga lahko tudi učinkoviteje obravnava.
2. Ne zanaša se na stres kot motivacijo
Pod pritiskom se aktivira prefrontalni korteks – del možganov, odgovoren za odločanje – in sprosti dopamin ter noradrenalin. »Ti kemikaliji kratkoročno izboljšata fokus, vendar hkrati izčrpavata nevrotransmiterje, povezane z občutki zadovoljstva, kot so serotonin, oksitocin in endorfini,« pojasnjuje Korb.
Takšna motivacija ni vzdržna. »Na dolgi rok vas izčrpa in naredi nesrečne.« Ko opazi, da postaja prestrog do sebe, zavestno spremeni fokus: namesto na neželene izide se osredotoči na tiste, ki jih želi doseči. To mu pomaga zbistriti misli in povečati motivacijo.
3. Ne spremlja kakovosti spanja
Korb ne meri REM faze spanja ali srčnega utripa s pametnimi napravami. »Preveč podatkov o stvareh, na katere nimam neposrednega vpliva, me samo dodatno obremenjuje,« pravi.
Če se zbudi utrujen, si preprosto prizna, da bo dan morda naporen, a obvladljiv. Namesto pretiranega prilagajanja se drži rutine. Večji poudarek daje navadam, ki podpirajo dober spanec: jutranji svetlobi, rednemu urniku spanja, telesni aktivnosti in umirjeni večerni rutini.
4. Ne opravlja več nalog hkrati, ko potrebuje zbranost
Preklapljanje med nalogami lahko daje občutek produktivnosti, saj vsak nov začetek sproži majhen val dopamina. A Korb opozarja: »Ta občutek je iluzija.«
Takšno preklapljanje obremenjuje prefrontalni korteks, kar lahko vodi do napak in mentalne izčrpanosti. Ko mora biti resnično učinkovit, si delo razdeli na krajše časovne sklope in se v vsakem popolnoma posveti eni nalogi.
5. Ne zanika svojih čustev z vsiljeno pozitivnostjo
Pozitivno razmišljanje je lahko koristno, vendar ima tudi pasti. »Veliko ambicioznih ljudi skuša zanikati negativna čustva in se prisiliti v pozitivnost, s tem pa si pogosto škodijo,« opozarja.
Namesto tega priporoča preprost, a učinkovit pristop: prepoznajte in poimenujte svoja čustva. Čeprav se to morda zdi nepomembno, razbremeni amigdalo – del možganov, povezan s stresom – in omogoči, da se um umiri ter ponovno osredotoči.
6. Ne enači produktivnosti z lastno vrednostjo
Korb priznava, da je dolgo svojo vrednost povezoval izključno z dosežki. »Osredotočal sem se na ambicioznost, da ne bi imel občutka neuspeha,« pravi.
Z nevroznanstvenega vidika tak pristop zvišuje raven stresnih hormonov. Kratkoročno sicer prinese motivacijo, dolgoročno pa vodi v izgorelost. Danes, ko opazi, da ga znova vleče v ta vzorec, se ustavi, globoko vdihne in se spomni: »Delam po svojih najboljših močeh.«
S tem, ko svojo vrednost prepoznava tudi zunaj produktivnosti, postopoma »preoblikuje« delovanje možganov in odpira prostor za več zadovoljstva ter notranjega miru.
Vir: cnbc.com
