Utrujenost, nenadne spremembe telesne teže, občutljivost na mraz ali vročino in nihanje razpoloženja so težave, ki jih hitro pripišemo stresu ali napornemu življenjskemu slogu. Toda včasih se za njimi skriva nepravilno delovanje ščitnice. Preverite, na katerih 10 znakov je dobro biti pozoren.
Ščitnica je majhna žleza, vendar ima velik vpliv na delovanje vašega telesa. Žleza v obliki metulja, ki leži na sprednjem delu vratu, proizvaja hormone, ki med drugim sodelujejo pri uravnavanju presnove, telesne temperature, srčnega utripa, prebave in ravni energije.
Če ščitnica proizvaja premalo hormonov, govorimo o hipotirozi oziroma zmanjšanem delovanju ščitnice. Če jih proizvaja preveč, gre za hipertirozo oziroma čezmerno delovanje ščitnice. Obe stanji lahko pomembno vplivata na počutje in zdravje, težava pa je, da lahko njune simptome hitro zamenjamo za posledice stresa, staranja ali drugih pogostih težav.
Endokrinologinja dr. Jayaditya Ghosh iz bolnišnice Yashoda v Malakpetu opozarja na deset znakov, ki lahko nakazujejo, da ščitnica ne deluje tako, kot bi morala.
1. Nepojasnjeno pridobivanje ali izgubljanje telesne teže
Nenadna oziroma nepojasnjena sprememba telesne teže je lahko eden opaznejših znakov, povezanih z delovanjem ščitnice. Pri zmanjšanem delovanju ščitnice se presnova upočasni, zato se lahko začnete rediti, čeprav niste bistveno spremenili prehrane ali življenjskega sloga. Čezmerno delovanje ščitnice ima lahko ravno nasproten učinek. Telesna teža se lahko zmanjšuje kljub običajnemu ali celo povečanemu apetitu. Seveda ima spreminjanje telesne teže lahko številne vzroke, zato zgolj na podlagi kilogramov ni mogoče sklepati, da imate težave s ščitnico.
2. Nenehna utrujenost
Ste izčrpani, čeprav dovolj spite? V nekaterih primerih je lahko vzrok zmanjšano delovanje ščitnice. Nizka raven ščitničnih hormonov lahko upočasni številne procese v telesu, zaradi česar se lahko počutite brez energije in izrazito utrujeni. Pojavijo se lahko tudi težave s koncentracijo in opravljanjem vsakodnevnih obveznosti. Dolgotrajna utrujenost ima sicer številne možne vzroke, od slabokrvnosti in nekakovostnega spanja do stresa ter različnih zdravstvenih težav. Če vztraja, je zato pomembno ugotoviti njen pravi vzrok.
3. Ves čas vas zebe ali pa vam je nenavadno vroče
Si oblačite dodaten pulover, medtem ko je vsem okoli vas prijetno? Povečana občutljivost na mraz je pogost simptom hipotiroze. Ker je presnova počasnejša, telo proizvaja manj toplote. Pri čezmerno aktivni ščitnici se lahko zgodi nasprotno. Pogosteje vam je vroče ali pa se znojite bolj kot običajno, tudi ko temperatura okolice ni visoka. Če opazite dolgotrajno in nenavadno spremembo v tem, kako prenašate mraz ali vročino, se o tem pogovorite z zdravnikom.
4. Spremembe srčnega utripa
Ščitnični hormoni vplivajo tudi na srčni ritem. Čezmerno delovanje ščitnice lahko povzroči hiter ali nepravilen srčni utrip, ki ga lahko spremljajo razbijanje srca, tesnoba ali povečano znojenje. Če pogosto občutite razbijanje srca, opazite nenavadno hiter ali počasen srčni utrip ali se ob tem pojavita omotica oziroma omedlevica, je potreben zdravniški pregled.
5. Lasje se redčijo ali močneje izpadajo
Tudi spremembe las lahko v nekaterih primerih opozarjajo na težave s ščitnico. Tako zmanjšano kot čezmerno delovanje ščitnice lahko zmoti običajen cikel rasti las, zaradi česar se lasje začnejo redčiti ali izraziteje izpadati. Pri nekaterih ljudeh se spremembe pojavijo tudi na obrveh, predvsem na njihovih zunanjih robovih. Vendar izpadanje las ni vedno povezano s ščitnico. Povzročijo ga lahko pomanjkanje določenih hranil, hormonske spremembe, stres, nekatera zdravila in druga zdravstvena stanja.
6. Suha koža ali spremembe v znojenju
Ščitnični hormoni vplivajo tudi na kožo in njeno sposobnost zadrževanja vlage. Pri hipotirozi lahko koža postane suha, hrapava in se začne luščiti, zmanjša pa se lahko tudi znojenje. Pri hipertirozi je pogosto ravno nasprotno: znojenje je lahko izrazitejše, koža pa toplejša in včasih bolj vlažna. Dolgotrajnih sprememb na koži, ki se pojavijo skupaj z drugimi simptomi motenj ščitnice, zato ni dobro obravnavati zgolj kot kozmetično težavo.
7. Zaprtje ali pogostejše odvajanje blata
Delovanje ščitnice lahko vpliva tudi na hitrost premikanja hrane skozi prebavila. Pri zmanjšanem delovanju ščitnice se prebava lahko upočasni, odvajanje blata postane redkejše in pojavi se zaprtje. Čezmerno delovanje ščitnice lahko prebavo pospeši, posledica pa so pogostejše odvajanje blata ali driska. Prebavne težave so zelo pogoste in imajo številne možne vzroke. Če pa se nenadoma pojavijo in vztrajajo, spremljajo pa jih spremembe telesne teže ali ravni energije, je smiselno preveriti tudi delovanje ščitnice.
8. Spremembe razpoloženja in težave s koncentracijo
Motnje delovanja ščitnice ne vplivajo samo na telesno počutje. Hipotirozo lahko spremljajo slabše razpoloženje, težave s koncentracijo, počasnejše razmišljanje in pomanjkanje motivacije. Pri hipertirozi pa se lahko pojavijo tesnoba, razdražljivost, nemir in težave s spanjem. Če se spremembe razpoloženja pojavljajo skupaj s telesnimi simptomi, kot so nepojasnjene spremembe teže, razbijanje srca ali nenavadna občutljivost na mraz oziroma vročino, je smiselno preveriti delovanje ščitnice.
9. Spremembe menstrualnega cikla
Ščitnični hormoni so povezani tudi z delovanjem reproduktivnega sistema, zato lahko motnje ščitnice vplivajo na menstrualni cikel. Pri zmanjšanem delovanju ščitnice so menstruacije lahko močnejše ali pogostejše, medtem ko lahko čezmerno delovanje povzroči šibkejše ali redkejše menstruacije. Ker imajo spremembe menstrualnega cikla številne možne vzroke, se o dolgotrajnih ali neobičajnih spremembah pogovorite z zdravnikom.
10. Oteklina ali zatrdlina na vratu
Vidna ali otipljiva oteklina na sprednjem delu vratu lahko kaže na povečano ščitnico, čemur pravimo golša. Tudi vozliči v ščitnici se lahko pokažejo kot zatrdlina ali oteklina. Pri nekaterih boleznih se lahko ščitnica poveča, čeprav so ravni ščitničnih hormonov normalne. Vsako novo zatrdlino ali oteklino na vratu je zato priporočljivo pokazati zdravniku in ne sklepati, da je nujno povezana z motnjo delovanja ščitnice.
Pomembno je poudariti, da zgolj prisotnost naštetih simptomov še ne pomeni, da imate motnjo delovanja ščitnice. Za postavitev diagnoze so potrebne ustrezne preiskave.
Ali se simptomi razlikujejo od človeka do človeka?
Da. Motnje delovanja ščitnice se pri vseh ne kažejo enako. Nekateri imajo več simptomov hkrati, drugi opazijo le enega ali dva. Težave se lahko razvijajo tudi zelo postopoma, zato jih je zlahka spregledati. To še posebej velja za hipotirozo. Utrujenost, pridobivanje telesne teže, suho kožo ali zaprtje lahko sprva pripišete staranju, stresu ali življenjskemu slogu.
Kako zdravnik ugotovi, ali ščitnica deluje pravilno?
Zdravnik se bo praviloma najprej pogovoril z vami o vašem zdravstvenem stanju in težavah ter opravil klinični pregled. Sledijo lahko krvne preiskave, s katerimi preveri delovanje ščitnice. Najpogosteje se določata ravni ščitnico spodbujajočega hormona (TSH) in tiroksina (T4). Če rezultati pokažejo motnjo delovanja ščitnice, so lahko potrebne dodatne preiskave, s katerimi zdravnik ugotovi njen vzrok. V nekaterih primerih opravi tudi ultrazvočno ali drugo diagnostiko, zlasti če je ščitnica povečana ali je prisoten vozlič.
Kdaj je čas za obisk zdravnika?
Z zdravnikom se pogovorite, če se pri vas hkrati pojavlja več dolgotrajnih simptomov. Pozorni bodite denimo na nepojasnjeno spremembo telesne teže v kombinaciji z utrujenostjo, spremembami pri odvajanju blata, nenavadno občutljivostjo na temperaturo ali spremembami menstrualnega cikla. Zdravniški nasvet je potreben tudi, če opazite dolgotrajno ali nepojasnjeno razbijanje srca, novo zatrdlino oziroma oteklino na vratu, težave s požiranjem ali dihanjem, izrazito in nepojasnjeno izgubo telesne teže, hudo oslabelost ali hitro poslabšanje simptomov.
Pravočasna diagnoza omogoča ustrezno zdravljenje in uravnavanje ravni ščitničnih hormonov ter lahko pomaga preprečiti morebitne zaplete.
Vir: zdravlje.kurir.rs
