Obisk zdravnika, zobozdravnika ali okulista je za marsikaterega otroka vse prej kot prijetna izkušnja. Neznani prostori, novi ljudje in negotovost lahko hitro povzročijo strah in nelagodje. Otroški psiholog razkriva, kaj lahko starši naredijo, da bo naslednji pregled potekal nekoliko bolj mirno.
Strah pred zdravstvenimi pregledi pri majhnih otrocih ni nič nenavadnega. Strokovnjak za razvoj otrok Sam Wass pojasnjuje, da so otroški možgani že po naravi previdni, ko se znajdejo v novih in nepoznanih situacijah. Dobra novica je, da lahko starši z nekaj preprostimi pristopi otroku pomagajo, da se na preglled bolje pripravi in se ob njem počuti varneje.
1. Pred pregledom se "igrajte zdravnika"
Eden najboljših načinov, kako otroka pripraviti na neznano situacijo, je igra. Tako mu ustvarite nekakšen scenarij, da mu ob prihodu na pregled dogajanje ni več povsem tuje.
Pred obiskom se lahko doma igrate zdravnika. Preglejte otrokove igrače, poslušajte srce plišastega medvedka ali skupaj preverjajte vid. Pomembno je tudi, da otrok dobi priložnost prevzeti vlogo zdravnika. Če otrok nima nobene podobne izkušnje, ga lahko v ordinaciji preseneti praktično vse - presenečenje pa lahko dojema kot nekaj nevarnega.
2. Opišite občutke
Starši otroku pogosto pojasnijo potek obiska: najprej bomo prišli v ordinacijo, nato te bo zdravnik pregledal in potem bomo šli domov.
Ampak otroka veliko bolj zanimajo vprašanja, kot so: "Ali bo bolelo?", "Kako se bom počutil?" ali "Kaj naj naredim, če me bo strah?".
Zato mu poskusite opisati tudi občutke, ki jih lahko pričakuje. Več, ko otrok ve o tem, kaj bo videl, slišal in občutil, manj neprijetnih presenečenj ga lahko čaka.
3. Ponudite mu nekaj nadzora
Občutek, da nimamo nadzora nad dogajanjem, lahko tesnobo še poveča, tudi pri otrocih.
Ponudite mu nekaj preprostih možnosti izbire. Lahko se sam odloči, na katerem stolu bo sedel ali če si vas želi med pregledom držati za roko. S tem dobi občutek, da pri dogajanju sodeluje in se mu stvari ne dogajajo zgolj brez njegovega vpliva.
Pri tem pa pazite, da ponudite samo izbire, ki jih lahko dejansko upoštevate. Če otroku ponudite možnost odločanja, nato pa njegovo odločitev prezrete, lahko dosežete ravno nasproten učinek.
4. Zaposlite ga s pomembno nalogo
Namesto, da otroku ponavljate, naj ne razmišlja o pregledu, njegovo pozornost usmerite drugam. Prosite ga, naj v čakalnici prešteje živali na slikah, poišče pet predmetov določene barve ali opazuje, koliko različnih oblik lahko najde okoli sebe.
Takšne majhne naloge lahko pozornost preusmerijo od skrbi k jasnemu cilju. Še posebej koristno je, da otroka zaposlite, preden postane močno vznemirjen.
5. Ne ponavljajte ves čas: "Ničesar se ti ni treba bati"
Čeprav želimo otroka pomiriti, lahko pretirano zagotavljanje, da bo vse vredu, včasih doseže nasproten učinek in mu nehote sporočimo, da morda vendarle obstaja razlog za skrb.
Wass zato svetuje, da starši predvsem sami ostanejo mirni in sproščeni, saj otroci zelo dobro zaznavajo odzive odraslih okoli sebe in jih poskušajo posnemati.
6. Čakalnica je lahko vir stresa
Včasih ni najtežji pregled sam, temveč čakanje nanj. Močne luči, glasni zvoki, veliko neznanih ljudi in negotovost glede čakanja na zdravnika, so lahko za majhnega otroka precej naporni.
Čeprav okolja ne morete vedno spremeniti, lahko poskusite zmanjšati količino dražljajev. Na pregled pridite čim bližje dogovorjeni uri, poiščite mirnejši kotiček čakalnice in otroku na razumljiv način povejte, koliko časa boste približno čakali.
7. Za pregled mu ne povejte prezgodaj
Morda se zdi, da več časa za pripravo pomeni manj strahu, vendar pri majhnih otrocih ni nujno tako.
Če otroku že teden dni prej poveste, da ga čaka pregled, bo na to morda pozabil, ali pa bo imel ves teden čas za paniko. Pogosto je dovolj, da jim za pregled poveste dan prej ali zjutraj na dan obiska.
Pri tem upoštevajte tudi značaj svojega otroka. Nekateri želijo poznati prav vsako podrobnost, medtem ko drugim zadostuje kratka in preprosta razlaga.
Najpomembnejše: neznano naredite bolj predvidljivo
Otroškega strahu pred zdravnikom verjetno ne boste vedno mogli povsem odpraviti, lahko pa otroku pomagate, da se bo v novi situaciji počutil bolj varno.
Namesto, da otroku zagotavljate, da se "nima česa bati", mu pomagajte razumeti, kaj se bo zgodilo in kako se lahko na to odzove. Ko neznano postane nekoliko bolj poznano, je pogosto tudi precej manj strašljivo.
Vir: thesun.co.uk
