Opogumljajoče je slišati, da smo napredovali od skupine evropskih držav z največjim bremenom raka materničnega vratu do ene izmed držav z najmanjšim bremenom. A to ne pomeni, da smo ga izkoreninili.
- Rak na materničnem vratu je vrsta raka, ki bi jo, ob dovolj visokem odstotku precepljenosti tako žensk kot moških, bilo možno povsem eliminirati.
- V Sloveniji letno na novo zboli približno 120 žensk, približno 40 do 50 pa umre.
- Okužba s HPV je povezana s številnimi raki, na primer z rakom penisa, zadnjika in žrela, ki so prisotni tudi pri moški populaciji.
- Kmalu bo sprejet NIJZ-jev predlog širitve Programa cepljenja z vključitvijo cepljenja proti HPV tudi za dečke.
- Izjemno visoko precepljenost celotne populacije ima Avstralija, saj cepijo tudi dečke.
To so dejstva in številke, ki pričajo o tem, kaj bi morali storiti, kako bi se bilo najbolje boriti proti virusu HPV in raku na materničnem vratu, kakšna je statistika ... Ne pove pa nič o tem, kako se je zares boriti z rakom na materničnem vratu.
Zato še vedno osveščamo z resničnimi zgodbami, ki se dogajajo za sosednjimi vrati čisto blizu vas in se lahko nenazadnje zgodijo tudi vam. To je osebna izpoved naše bralke. Recimo ji Katja. Pri 40-ih letih je opustila nezdravo prehrano in jo začela pridelovati sama. Velikokrat se je odpravila v naravo, nabirala zelišča in se poleg službe vpisala na študij zdrave prehrane in zdravja. Tudi kozmetiko je izdelovala sama, da se je izognila umetnim snovem in kemikalijam. Kako jo je torej doletela bolezen?
"Bila sem mati samohranilka. Služba je zahtevala nadure, delo ponoči, ob praznikih in vikendih. Tempo je bil prehud zame, včasih sem spala le par ur. Čutila sem nemir v telesu. Vedno sem hitela. Vedno sem bila pod časovnim pritiskom. Sicer mi je vse uspevalo, ampak počutila sem se vsak dan bolj prazno in nesrečno. Nobena zdrava hrana tega sveta in cel kup prehranskih dopolnil niso mogli pregnati te napetosti v telesu.
Ampak, morala sem naprej, saj imam hčerko in odgovornosti. In sem šla naprej, dokler me ni življenje ustavilo."
Pojavile so se nepričakovane krvavitve, ki so bile tako močne in boleče, da je Katja nekaj dni obležala v postelji. Ginekologinja ji je postavila diagnozo endometriaza in predlagala hormonsko zdravljenje. Ker se je Katji vse skupaj zdelo nenavadno, je poiskala drugo mnenje pri svoji zdajšnji ginekologinji. Ta je ovrgla diagnozo in preventivno vzela bris, ki ji je rešil življenje.
"Konec avgusta mi je (ginekologinja) sporočila, da moj citološki izvid ni v redu, da imam patološke spremembe C, PIL-VS. V naslednjih 4 mesecih sem imela še dva posega, kolposkopijo in zadnji poseg LLETZ, ki je bil decembra. Ves ta čas sem imela podporo bližnjih in ginekologinje dr. Veronike Testen, ki me je večkrat vmes poklicala. Nekako sem verjela, da bo vse v redu, in se nisem preveč obremenjevala z možnostjo, da bi bilo kaj narobe."
Potem pa je 5 dni pred božičem dobila klic iz bolnišnice.
Histološki izvid po LLETZ-u kaže na adenokarcinom in situ, poleg tega je prisotno tudi žarišče začetno invazivnega adenokarcinoma.
"Nisem vsega razumela, oči so mi napolnile solze, slišala sem še, kako je glas na drugi strani telefona rekel, da moram nujno v UKC na konzilij, da se dogovorijo, kdaj in kaj vse mi bodo iz telesa odstranili."
Sledilo je veliko joka in vprašanje: "zakaj ravno jaz". "Spominjam se dneva, ko sta k meni prišli dve zavarovalniški agentki s ponudbo, da naj sklenem zavarovanje v primeru raka. Z nasmeškom sem jima odgovorila, da pa jaz že ne bom zbolela za rakom, saj zdravo živim. Spominjam se tudi, kako sem vedno samozavestno govorila, kako bi jaz ravnala, če bi imela raka. Točno sem vedela, kaj bi naredila, katere metode bi ubrala in kako bi premagala raka."
Ko se je zares soočila z diagnozo raka na materničnem vratu, pa ni bila prepričana v nič. Videla ni nobene svetle točke, zakaj bi se sploh še trudila. Sledili so številni pogovori, tolažbe bližnjih in ginekologinje, ki so jo podpirali. "Ampak na koncu vseeno ostaneš sam s tistim rakom." Začela je obupavati in skoraj sprejela misel, da je bolezen (in posledično smrt) nekakšno odrešenje od trpljenja. Ni se zabavala, ni uživala, se smejala in sprostila.
"Iz tega transa me je zbudil hčerin stavek: Mami, jaz nočem na maturantskem plesu svoje tete in strica, jaz hočem TEBE, potem pa vse ostale. Brez tebe bom ostala sama."
Točno to je potrebovala. Razlog, da se postavi zase in naredi vse, da bi nazaj dobila svoje zdravje. 24. decembra, na predvečer božiča, je imela pregled na konziliju, kjer je dobila napotke za naprej, datume in dodatne preglede. Sledila sta še dva konzilija, na katerih so določili datum, vrsto Ca colli uteri stadij I.B1, adeno in zaradi tega kirurško zdravljenje - laparoskopsko radikalna histerektomija z adneksi bil, radikalna ekscizija pelvičnih bezgalk.
28. januarja je bil dan D - operacija. Potekala je brez težav, prav tako okrevanje v bolnišnici.
"Zame se je tu začelo novo poglavje v mojem življenju. Vedela sem, da se moram zelo spremeniti, saj me je moj dosedanji življenjski slog pripeljal do bolezni. Začela sem z delom na sebi."
Danes je hvaležna za bolečo izkušnjo, predvsem zato, ker je končno začela živeti. Uživa v malenkostih, diha s polnimi pljuči in sebe postavi na prvo mesto.
Ostalim, ki bolezni niso doživeli, sporoča: "Polagam pa na dušo vsem tistim, ki tako kot jaz nekoč, drvite skozi življenje in ste polne stresa, a kljub temu ne znate ali ne zmorete drugače, da se cepite. Saj veste, kako pravijo – preventiva je boljša od kurative."
In če se z rakom na materničnem vratu spopadate ta trenutek: "Tistim pa, ki ste morda že zbolele, pa sporočam, da je tudi bolezen svojevrstno darilo. Kajti življenje nam da vsak dan novo priložnost, zato nikoli ni prepozno, le zagrabiti jo moramo. V vsakem primeru pa velja eno: zazrite se vase in imejte se rade!"
Pripravila: Anja Horjak
- Morda vas zanima tudi: Deklica je pozdravila artritis in lupus tako, da je iz prehrane izključila 3 stvari
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
