Draga bo ponorela. Spretna vohunka je in ne boste ji mogel prikriti. Toda dolgoletni prijatelj ima fantovščino in skorajda ni možnosti, da bi se lahko izognili vsaj enemu požirku. Ah, kaj enemu! Trem, petnajstim.
Nazdravljanje bo trajalo vse do jutra, kar je tudi edino prav. In se tudi spodobi za tako priložnost. Toda z boljšo polovico si navsezadnje delite posteljo in skorajda ni možnosti, da bi spala tako trdno, da se zaradi vašega kolovratenja ne bi zbudila.
Kozarček. Dva. “Eks” čez roko. Skupinski eks čez roko. Pitje po abecedi. In po datumu: “Kdor meseca januarja rojen je …” Pitje po nareku slačipunce. Alkohol vas bo ubil. Vi pa ste znani po tem, da ne poznate meje …
Sedim v ambulanti izbranega zdravnika ...
in na obrazu nima nič kaj zadovoljnega izraza. "Alkohol je strupena substanca," me gleda rahlo nejevoljno. "Ko je v vas, fizično sploh ne morete normalno funkcionirati. Krokarija, ki ste si jo privoščili, bo imela dolgotrajne vplive na vaše organe."
Moje pijančevanje se je končalo pred dvema dnevoma in moral sem celo obiskati zdravnika, ker sem bil preveč uničen. Pa tudi zato, ker me je v to prisilila čisto razjarjena ženska, ki hoče tako (in s potrdilom, da sem res bil tam) v mojo glavo vbiti opozorilo, da ima vse meje. Tudi njen želodec.
"Zdi se vam, da ste tukaj popolnoma brez razloga, kajne? Menite, da zaradi podaljšanega mačka ni še nihče umrl, ha? Pa vam povem, da ni tako preprosto. In nedolžno."
In se je začelo.
Nisem hotel biti tiho kot bedak in se delati, da me to ne zanima, zato sem vprašal, ali je res, da se možganske celice uničujejo vsakič, ko spijemo alkoholno pijačo. To sem pač nekje prebral.
"Nihče ti ne more reči: ‘Dva decilitra alkohola ti zažgeta deset tisoč možganskih celic.’ Takega pravila ni," mi je odgovoril. "Vsekakor pa drži, da redno uživanje alkohola v velikih količinah lahko ubije možganske celice. Vprašanje je samo, koliko. Pri tem pa poudarjam, da se niti ena od njih nikoli ne obnovi."
Vprašal me je, kako je kaj moj želodec. "Vas boli?" Hmmm, če bi zanikal, bi lagal. "Alkoholni gastritis je nedvomno eden pogostejših vzrokov zastrupitve z alkoholom." Ups, zastrupljen sem bil z alkoholom? "Krvne žile v želodcu se razdražijo in začnejo krvaveti. To vas lahko dobesedno položi." Priznam, sliši se strašno.
Če smo že pri krvavenju – omenil je hemoroide. Teh sicer ne poznam, vendar mi že ob sami definiciji te bolezni plešejo bele miši pred očmi. Pojavi se, ko se začne ob kroničnem nalivanju z opojnimi substancami nabirati pritisk v jetrih.
"Ciroza pomeni otrditev tega sicer precej gibkega organa. V tem procesu se premer jetrnih krvnih žil precej zmanjša, zato jasno veliko teže poganjajo kri skozi organ. Predstavljajte si, da pretakate vodo po pet centimetrov široki vrtni cevi. Nenadoma se stanjša na tri centimetre. Pritisk se seveda poveča. Druge vene pomagajo razporediti pritisk v jetrih, vendar pri tem nabreknejo. Tako dobite hemoroide. Dobite pa tudi krčne žile."
Krčne žile?
"Da. Včasih jih dobesedno raznese. In kri poskuša priti na plano. Skozi usta. Nos. Pojavijo se krvave oči. Pravi krvavi kaos. V 30 sekundah brizga kri iz telesa skozi skoraj vse možne odprtine. Če bi vsak alkoholik samo enkrat v življenju videl ta prizor, zdaj osebno jamčim, da nikoli več ne bi pil."
Kranjčev glas je postal nekako osornejši.
"Ste že slišali za alkoholno kongestivno kardiomiopatijo? "
"Seveda, skoraj vsak dan se pogovarjamo o njej," neumestno pripomnim.
Ignoriral me je.
"Da razložim: srce je mišica in pretirano uživanje alkohola lahko mišice oslabi. Več ko alkohola spijemo, tem slabše je srce. Nenadoma ne more več tako učinkovito črpati krvi. Ko je ne more več dovolj dobro črpati, se odvečna tekočina zgrne v pljuča. Samo zaradi alkohola se torej znajdemo v situaciji, ko je ogroženo naše srce! "
Samo trenutek! Omenil sem neskončne študije o tem, da je alkohol zdrav za srce. Omenil sem francosko raziskavo, ki je ugotovila, da kozarec vina na dan (ali dva) – predvsem rdečega – zmanjšuje verjetnost srčnega infarkta.
Aha! Malce sem se pozibal na stolu, zadovoljen s svojo malo zmago.
Dr. Krajnc ni deloval impresioniran. "Če bi bili zelo pozorni in v sklopu raziskave prebrali tudi drobni tisk, bi ugotovili, da alkohol res lahko zmanjša verjetnost srčnega napada – vendar le pri tistih, ki že imajo obolelo srce. Torej tistih, ki so že bolni." Zmaga pa taka.
Morda sem dementen, toda zakaj imam kljub vsem grozljivim orisom in opisom posledic uživanja alkohola željo po tem, da v petek po službi skočim na pijačo s sodelavci?
"Vas skrbi, da ste odvisni od alkohola? Ali pa morda preveč tolerantni? Se bojite, da je banalno, da vam alkohol še zmeraj diši?" Doktor me je prebral kot pravljico za lahko noč. "To je vse genetsko. To je evolucija."
Vprašal me je, ali sem vedel, da nekateri ljudje v svojih jetrih nimajo encimov za presnovo alkohola. "To je zelo različno. Jaz sploh ne smem piti alkohola. Pol kozarca piva je v redu. Celoten kozarec me položi po tleh. Moj dedek se po tleh zloži že, če kozarec s pivom samo povoha."
Zakaj je tako, sem tokrat vprašal s precej večjim zanimanjem.
Tukaj se je komaj razjasnilo bistvo celotne zadeve.
Pojasnil mi je raziskavo, ki so jo izvedli o posebnem postopku PET (pozitronova emisijska tomografija). Gre se za posebne posnetke funkcij naših možganov in kako se ti spreminjajo v naši želji po denimo kokainu, zdravilih, uspavalnih sredstvih in alkoholu. Raziskave sicer še zdaleč niso popolne, vse se pa stekajo k dopaminskim receptorjem v naših srednjih možganih.
V tej raziskavi so vzeli pod drobnogled samo ene izmed teh receptorjev, ki se imenujejo družina D2 in so v "oddelku" možganov, ki nadzoruje "dobro počutje, zadovoljstvo in veselje".
Ugotovili so, da so posamezniki z majhno stopnjo receptorjev D2, tolerantni do prejle naštetih psihostimulantov, medtem ko je kar nekaj takih, ki imajo visoko stopnjo in zelo negativno reagirajo nanje.
Vsaj za zdaj pa baje še ne bo mogoče kupiti mini tabletk, ki bi povečale stopnjo naših receptorjev D2. Toda zaradi tega si še ne bomo populili vseh las. Življenje nas je že naučilo, da tudi tablet za voljo do učenja in dela ne izdelujejo, prav tako kot v tujini tudi ne prodajajo strojev za izdelavo denarja.
Dokler pa spodbujevalniki D2 ne bodo v prodaji, se bom pač predal svojim genom in vsemu, kar prinašajo. Za zdaj sem še vsakega potepuškega mačka nagnal in upam, da mi bo podobno uspevalo tudi v prihodnje.
Robert Roškar
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
