Ne vem, kje naj začnem zapis. Morda najbolje kar z dejstvom, da je najin otrok septembra zbolel za rakom.
Tumor na možganih – v predelu centralnega živčevja. Z možem nama je spodneslo noge. Seveda, komu jih ne bi.A današnji zapis ni namenjen temu, da bi z vami delila svoje občutke, šibkost in hrabrost. Vem, da smo se vsi izkazali neverjetno, da imamo najboljšo družino, prijatelje in znance. V nesreči ne ostaneš sam, kakor trdi slovenski rek.
Nismo ostali sami!
Moj zapis danes je namenjen slovenskemu zdravstvu, natančneje pediatrični kliniki.
Ob pljuvanju vsepovprek naj povem, da so bili vsi udeleženi na poti od diagnoze do ozdravitve izjemni strokovnjaki, diagnostiki in hkrati razumevajoči empatični ljudje.
Začela bom pri Barsosu, dr. Nejki Ahčan, ki je po kratkem pogovoru v ponedeljek, 4. septembra, popoldan s sinom vedela, da njegove blage težave niso blage, temveč se za vsem verjetno skriva nekaj hudega.
Napotila naju je na pediatrično kliniko, kjer so se po pregledu takoj odločili za MR-slikanje. Ob enajstih zvečer smo vedeli, da je otrok hudo bolan. Dežurni zdravnik dr. Battelino naju je z možem z veliko bolečino seznanil s sinovo boleznijo in naju pospremil: “Tukaj se gre le na zmago! Druge poti ni! Tukaj se ne sme obupati!”
Sprejet je bil na nevrološki oddelek. Zjutraj naju je pričakala dr. Bizjakova. Prav tako z veliko topline in razumevanja nama je razložila, da je že v kontaktu z nevrokirurgom, profesorjem dr. Bošnjakom, da ga jutri operira, ker je tumor nevarno zaprl akvadukt in s tem povzročil zastoj možganske tekočine v možganih. Glava je bila polna vode in že zelo resno ogrozila sinovo življenje.
Ob 11.00 sva že imela razgovor z nevrokirurgom, ki nama je razložil tveganost operacije. Dr. Bošnjak je bil konkreten in korekten. Priznam, da sva komaj dihala in sem ter tja kaj neumnega vprašala …
Takoj v sredo zjutraj ga je operiral. Bilo je tako tvegano, da je bil prvi na vrsti.
Operacija je bila uspešna in dr. Bošnjak z ekipo je naredil veliko delo. Kljub bezanju v tako nevaren predel možganov jo je sin odnesel brez nevroloških posledic.
Nato na intenzivno nego in kirurški oddelek. Sestre in zdravniki: poklon vsem!
Super ekipa ste!
… in nekaj dni pozneje spoznanje z onkologinjo dr. Barbaro Faganel Kotnik, hemato-onkološki oddelek. Za dr. Faganel sploh nimam besed, ne vem, kaj naj napišem. Ena krasna ženska, prodorna, drzna, strokovna, topla, kljub vsej žalosti prijetno nasmejana in optimistična. Tudi njeni kolegi na oddelku, dr. Rajič, dr. Kitanovska, dr. Zaletelova in vsi drugi. Pravi ljudje na pravem mestu!
Veliko zdravnikov si je podalo kljuko njegove sobe, še več sester. Same lepe izkušnje in kljub diagnozi lepi spomini.Sin je zaradi neverjetne diagnostike živ in zaradi nadaljnjega natančnega strokovnega vodenja in pravih terapij zdrav.
Kaj naj rečem?! Dragi zdravniki in sestre Pediatrične klinike Ljubljana, vsi, ki ste imeli opraviti z najinim sinom in nami, ena iskrena hvala. Ne vem, kako naj se vam zahvalimo. Hvaležni vam bomo do konca življenja. Vsem bi se rada oddolžila, pa čeprav vem, da je bila to le vaša služba. Hm, svojo službo ste opravili z odliko.
Zaslužite si največje spoštovanje!
Alenka MJ
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
