Preverite, zakaj pride do zadihanosti in kdaj je čas za obisk zdravnika.
Do zadihanosti oziroma zasoplosti lahko pride iz različnih vzrokov. Pogosto postanemo zadihani ob fizični aktivnosti, včasih pa pride do pojava tudi zaradi drugih razlogov.
Zadihanost je lahko simptom različnih zdravstvenih stanj, tudi nekaterih zelo resnih.
Možni vzroki zadihanosti
Vzroki za zasoplost so različni. Med zunanje in manj nevarne razloge sodijo nadmorska višina, slaba kakovost zraka, izjemno visoka ali nizka temperatura ter fizična aktivnost.
Med najpogostejše zdravstvene vzroke za zadihanost pa sodijo:
- Anksioznost ali napadi panike;
- Alergije;
- Slabokrvnost;
- Astma;
- Kronično srčno popuščanje;
- Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB);
- Guillain-Barréjev sindrom
- Aritmija;
- Srčni infarkt;
- Pljučnica;
- Pljučna embolija;
- Tuberkuloza;
- Pljučna arterijska hipertenzija.
Drugi pogosti vzroki
Včasih do zadihanosti lahko pride tudi zaradi prekomerne telesne teže, saj telesu ob višku kilogramov vsako najmanjše gibanje lahko predstavlja napor.
Do zadihanosti lahko pride tudi zaradi dolgotrajnega sedenja; neustrezna drža lahko namreč oteži dihanje.
Kdaj je čas za obisk zdravnika?
V kolikor opazite, da ste nenadoma nepojasnjeno zadihani, se posvetujte z zdravnikom. Obenem pa je dobro, da ste pozorni tudi na druge simptome, ki kažejo na resne težave:
- Bolečina v prsnem košu;
- "Piskanje" ob vdihu in izdihu;
- Slabost;
- Splošna šibkost;
- Kašelj;
- Povišana telesna temperatura;
- Otekanje gležnjev ali stopal;
- Oteženo dihanje takrat, ko ležite na hrbtu;
- Težave s prekrvavitvijo.
Pomembno je, da si vzamete čas in opazujete svoje dihanje, zato da boste lažje opazili morebitne spremembe in se po potrebi posvetovali s strokovnjakom.
Vir: healthline.com
- Preberite si še: Kaj vaša krvna skupina razkriva o vaši osebnosti?
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
