Čeprav lahko raven kortizola preverite s krvno preiskavo, se prvi znaki neravnovesja pogosto pokažejo skozi vsakodnevne spremembe v telesu.
Kortizol pogosto velja za glavnega krivca za utrujenost, pridobivanje telesne teže ali razdražljivost, vendar je njegova vloga v telesu precej bolj zapletena.
Znano je, da gre za "hormon stresa", a v resnici sodeluje pri delovanju skoraj vseh pomembnih sistemov v organizmu – od možganov in imunskega sistema do presnove in uravnavanja krvnega sladkorja.
Kortizol pogosto razumemo narobe
Endokrinologinja dr. Arti Thangudu opozarja, da je kortizol danes pogosto napačno razumljen in po krivici obtožen za številne težave.
»Veliko je napačnih informacij o tem, kaj pomeni ‘porušen kortizol’ in kakšne naj bi bile normalne vrednosti. V resnici raven kortizola čez dan naravno niha. Najvišja je zjutraj, ko telesu pomaga pri prebujanju in pridobivanju energije, nato pa postopoma upada ter je najnižja ponoči,« pojasnjuje dr. Thangudu.
Na njegovo raven vplivajo tudi povsem običajne vsakodnevne situacije, kot so obroki, telesna aktivnost in stres. Takšna kratkotrajna povečanja so normalna in pričakovana.
»Težava nastane šele takrat, ko se poruši osnovni dnevni ritem, na primer zaradi večdnevnega pomanjkanja spanja ali dolgotrajne izpostavljenosti stresu. Takrat lahko pride do motenj spanja, prebave in sprememb v razporeditvi maščobnega tkiva,« opozarja strokovnjakinja.
Kako prepoznati, da kortizol ni v ravnovesju?
Čeprav je za natančno oceno potrebna laboratorijska preiskava, lahko telo že prej pokaže določene opozorilne znake.
- Povišan srčni utrip v mirovanju: če opazite, da je vaš srčni utrip tudi v mirovanju višji kot običajno, je to lahko eden prvih znakov, da je telo pod večjim obremenitvenim stresom.
- Motnje v ravni maščob v krvi: kortizol je povezan z delovanjem jeter in presnovo maščob. Povišan LDL-holesterol je zato lahko eden od pokazateljev hormonskega neravnovesja.
- Kopičenje maščobe okoli trebuha: če se maščoba začne nabirati predvsem v predelu trebuha, kljub nespremenjeni prehrani in telesni teži, je to lahko znak dolgotrajnega hormonskega disbalansa.
Kaj najbolj vpliva na raven kortizola?
Po besedah endokrinologinje imajo največji vpliv spanec, gibanje in razpored obrokov, saj prav ti določajo, ali bo kortizol sledil svojemu naravnemu dnevnemu ritmu.
»Ponoči raven tega hormona upade, zato pomanjkanje spanja zmoti proces obnove telesa. Posledice se lahko že naslednji dan pokažejo kot utrujenost in povečan apetit,« pojasnjuje.
Pomembno vlogo ima tudi telesna aktivnost. Zmerno gibanje pomaga uravnavati hormonsko ravnovesje, medtem ko lahko pretirano naporni in dolgotrajni treningi brez dovolj počitka raven kortizola še dodatno zvišajo. Po drugi strani pa preproste navade, kot je vsakodnevni sprehod, prispevajo k bolj stabilnemu ritmu.
Svoje doda tudi prehrana. Pozni obroki in večje količine kave lahko zvišajo kortizol ravno v času, ko bi moral začeti upadati, medtem ko uravnotežena prehrana čez dan pomaga ohranjati stabilno raven energije.
»Kortizol sam po sebi redko predstavlja težavo. Pogosto je predvsem odraz življenjskega sloga. Šele ko se osnovni ritem resneje poruši, je smiselno poiskati dodatno strokovno oceno in nasvet zdravnika,« še poudarja dr. Thangudu.
Vir: zdravlje.kurir.rs
