Kaj jesti, ko imate vročino? Zdravnik razkriva, katera živila pomagajo telesu pri okrevanju

17. 11. 2026
Kaj jesti, ko imate vročino? Zdravnik razkriva, katera živila pomagajo telesu pri okrevanju (foto: Profimedia)
Profimedia

Ko nas ujame prehlad ali se pojavi vročina, pogosto izgubimo apetit. Toda ali je takrat res bolje jesti manj? Zdravnik pojasnjuje, zakaj je staro prepričanje o stradanju med vročino napačno in katera živila lahko telesu pomagajo pri okrevanju.

Ko zbolimo, se pogosto sprašujemo, kaj bi morali jesti, da bi si čim prej opomogli. Nekateri prisegajo na vročo kokošjo juho, drugi ob povišani telesni temperaturi raje preskočijo obrok. Toda ali je postenje med vročino res koristno? Sodobna medicina ima na to vprašanje precej jasen odgovor.

Morda ste že slišali star pregovor, da je treba prehlad hraniti, vročino pa stradati. Gre za prepričanje, ki se je ohranilo skozi stoletja, čeprav ga sodobna medicina ne podpira.

Zapis o tem, da naj bi bilo stradanje učinkovito zdravilo proti vročini, sega celo v leto 1574, ko ga je v svojem slovarju omenil angleški leksikograf John Withals. Nasvet se je v nekaterih delih Evrope ohranil vse do danes, vendar zdravniki opozarjajo, da lahko namerno odrekanje hrani med boleznijo telesu prej škodi kot koristi.

Zdravnik splošne medicine Simon Hodes pojasnjuje, kaj se med prehladom in vročino dogaja v telesu ter kako lahko s pravilno prehrano podpremo okrevanje.

Zakaj je nekoč veljalo, da ob vročini ne smemo jesti?

Staro prepričanje temelji na procesu, imenovanem termogeneza. Gre za naraven pojav, pri katerem telo med prebavljanjem hrane proizvaja toploto. Po obroku se namreč presnova nekoliko pospeši, saj organizem potrebuje energijo za razgradnjo in predelavo zaužitih hranil.

Od tod izvira razmišljanje, da je med prehladom koristno jesti več, saj naj bi dodatna toplota pomagala ogreti telo. Nasprotno pa naj bi bilo ob vročini bolje jesti manj, da se telo ne bi še dodatno segrevalo.

Čeprav se takšna razlaga na prvi pogled zdi smiselna, sodobna medicina opozarja, da je preveč poenostavljena. Telo med boleznijo potrebuje energijo in hranila, zato stradanje ni ustrezen način za zniževanje telesne temperature.

Ali bi morali med prehladom jesti več kot običajno?

Kakovostna in uravnotežena prehrana ima pomembno vlogo pri normalnem delovanju imunskega sistema. Ko se telo bori proti okužbi, je zato pomembno, da mu zagotovimo dovolj hranil in tekočine. To pa še ne pomeni, da se morate siliti s hrano ali jesti več kot običajno.

»Če se počutite dovolj dobro, poskušajte jesti in piti tako kot običajno. Pri tem naj vas vodi predvsem apetit,« svetuje dr. Hodes.

Če ste torej prehlajeni, vendar imate normalen apetit, ni razloga, da bi bistveno spreminjali svoje prehranjevalne navade. Pomembno je predvsem, da izbirate hranljive obroke in poskrbite za zadostno hidracijo.

Imate visoko vročino? Stradanje je lahko velika napaka

Drugače je, ko se pojavi povišana telesna temperatura. Takrat marsikdo izgubi apetit in se hrani skoraj povsem odpove. Toda dr. Hodes opozarja, da namerno stradanje med boleznijo ni dobra odločitev. Ko imate vročino, vaše telo namreč porablja več energije kot običajno.

Povišana telesna temperatura pospeši presnovo, zato organizem za svoje delovanje potrebuje več kalorij. Hkrati se zaradi potenja in drugih procesov poveča izguba tekočine, kar lahko vodi v dehidracijo.

»Prav zato je med vročino pomembno, da zaužijete dovolj kalorij in veliko tekočine. Telo porablja več energije in izgublja več tekočine, zato je nadomeščanje obojega ključnega pomena,« pojasnjuje zdravnik.

Če nimate apetita, se vam ni treba siliti z velikimi obroki. Bolje je, da čez dan večkrat zaužijete manjše količine hrane, ki vam ustreza in jo zlahka prebavite. Še posebej pomembno pa je, da redno pijete, saj lahko ob visoki vročini precej hitro pride do dehidracije.

Kaj jesti med prehladom ali vročino?

Čeprav čudežnega živila, ki bi čez noč odpravilo prehlad ali vročino, ni, lahko z ustrezno prehrano telesu olajšate okrevanje.

Ena najboljših izbir je po besedah dr. Hodesa tradicionalna kokošja juha. Koristna je lahko tudi navadna bistra juha ali jušna osnova.

Juha namreč telesu zagotavlja tekočino, hkrati pa lahko vsebuje številna pomembna hranila. Kokošje meso je vir beljakovin in železa, ki sta pomembna za normalno delovanje organizma, dodana zelenjava pa obrok obogati z vitamini, minerali in antioksidanti.

Topla juha lahko poleg tega prijetno pomiri razdraženo grlo, njena para pa lahko začasno olajša občutek zamašenega nosu in pripomore k lažjemu izločanju sluzi.

»Kokošja juha ali jušna osnova preprosto poskrbita, da se počutite bolje. Tudi če nimate posebnega apetita, lahko že z nekaj požirki zaužijete nekaj tekočine in hranil,« poudarja dr. Hodes.

Poleg juhe strokovnjaki priporočajo tudi sadje in zelenjavo, zlasti živila, bogata z vitaminom C, ki prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema. Dobrodošli so tudi zeliščni čaji, ki pomagajo pri hidraciji in lahko pomirijo razdraženo grlo.

Pomembno je, da izbirate hrano, ki vam prija. Če imate občutljiv želodec ali prebavne težave, pa se je smiselno izogibati zelo mastnim in ocvrtim jedem, saj so lahko težje prebavljive.

Kaj storiti, če med boleznijo popolnoma izgubite apetit?

Izguba apetita je med prehladom in vročino precej pogosta. Telo je obremenjeno z bojem proti okužbi, zato se lahko zgodi, da vam hrana nekaj časa sploh ne diši. Če dan ali dva pojeste manj kot običajno, to praviloma še ni razlog za preplah. Organizem ima namreč določene energijske zaloge, ki jih lahko kratkotrajno uporabi.

»Kratkotrajna izguba apetita običajno ni razlog za skrb. Kljub temu poskušajte jesti toliko, kolikor zmorete, predvsem pa ne pozabite na zadosten vnos tekočine,« svetuje zdravnik.

Če vam večji obroki ne ustrezajo, poskusite z manjšimi porcijami, razporejenimi čez dan. Pomagate si lahko z juho, sadjem ali drugimi lahkimi jedmi, ki jih radi uživate. Najpomembneje je, da poslušate svoje telo in ne zanemarite njegovih potreb.

Kdaj je zaradi izgube apetita potreben obisk zdravnika?

Čeprav je zmanjšan apetit med boleznijo običajen, obstajajo primeri, ko je potrebna dodatna previdnost. Če več dni skoraj ničesar ne morete jesti ali se vaše zdravstveno stanje slabša, se posvetujte z zdravnikom.

Posebno pozornost namenite tudi naslednjim simptomom:

  • težavam pri uživanju hrane ali tekočine zaradi bolečin v ustih ali grlu,
  • pojavu novih ali nenavadnih kožnih izpuščajev,
  • nenadni zmedenosti ali dezorientiranosti,
  • oteženemu dihanju,
  • zelo visoki temperaturi.

V takih primerih je dobro čim prej poiskati zdravniško pomoč.

Najpomembnejše sporočilo je torej preprosto: ko ste bolni, telesa ne izčrpavajte z namernim stradanjem. Čeprav morda nimate apetita, poskušajte zaužiti dovolj hranil in tekočine. Topla juha, lahko prebavljivi obroki in redna hidracija so lahko dragocena podpora organizmu, ki se bori proti okužbi.

Vir: zdravlje.kurir.rs

Jesenska juha, ki pogreje in nasiti: polna je beljakovin in vlaknin, ki podpirajo zdravo prebavo in pomagajo pri hujšanju