Tokrat o krvnih skupinah in najprimernejših oblik ukvarjanja z rekreacijo. Zaradi presnovnih značilnosti ljudi s posameznimi krvnimi skupinami so isti športi za ljudi z različnimi krvnimi skupinami različno koristni/škodljivi, enako velja tudi za protistresne dejavnosti.
Po D'Adamu je z genetskimi predispozicijami, značilnimi za posamezne krvne skupine, povezano tako rekoč vse: od nagnjenosti k posameznim boleznim do najprimernejših oblik ukvarjanja z rekreacijo.
Vpliv okolja in krvna skupina
Kot smo videli, je D'Adamova osnovna ideja v tem, da isto okolje "ni isto" za ljudi za različnimi predispozicijami. Povedano drugače: isti dražljaji iz okolja na ljudi z različnimi predispozicijami vplivajo različno, to pa seveda pomeni, da zanje nimajo enakih posledic.
Okolje in dražljaji iz okolja, ki so za posamezen genotip koristni, lahko drugemu genotipu celo škodujejo. To je seveda tako rekoč klasično izhodišče. D'Adamo ga je razdelal skladno s predispozicijami, značilnimi za posamezne krvne skupine.
Ko gre za ljudi s posamezno krvno skupino, je treba po D'Adamovem mnenju preučiti različne dejavnike iz okolja, denimo hrano, a tudi druge vidike življenja. Šport, rekreacija in protistresne dejavnosti pri tem niso nobena izjema. Zaradi presnovnih značilnosti ljudi s posameznimi krvnimi skupinami so isti športi za ljudi z različnimi krvnimi skupinami za različno koristni/škodljivi, enako velja tudi za protistresne dejavnosti.
Šport, rekreacija in krvne skupine
Po D'Adamovih ugotovitvah je zamisel, da iste športnorekreacijske dejavnosti na ljudi z različnimi krvnimi skupinami učinkujejo enako, povsem zgrešena. Meni namreč, da je v resnici prav nasprotno. Enako velja za obseg športnorekreacijske dejavnosti.
Splošno prepričanje, da tek koristi vsem, je po njegovem mnenju povsem napačno, enako tudi to, da naj bi se vsi ljudje čimveč ukvarjali z rekreacijo na prostem, kajti to je v nasprotju z genetskimi predispozicijami posameznih krvnih skupin.
Če ste namreč genetski potomec nomadov, ki niso veliko hodili, imate povsem drugačne potrebe po gibanju, kot če ste genetski potomec lovcev, ki so seveda veliko hodili. Enako kot pri hrani je torej treba športnorekreacijsko dejavnost uskladiti z genetskimi predispozicijami.
KAJ TO POMENI V PRAKSI?
Ljudje s krvno skupino 0 so po D'Adamovih ugotovitvah genetski potomci lovcev, zato potrebujejo izredno veliko telesne dejavnosti najrazličnejših vrst in oblik.
Nobena druga krvna skupina namreč ne zahteva toliko telesne dejavnosti. D'Adamo priporoča naslednje (str. 125):
1. aerobika: od 40 do 60 minut vadbe 3- do 4-krat na teden,
2. vadba z utežmi: od 30 do 45 minut vadbe 3- do 4-krat na teden,
3. tek: od 40 do 45 minut vadbe 3- do 4-krat na teden,
4. kikboks: od 30 do 45 minut vadbe, 3-krat na teden,
5. kolesarjenje: od 30 do 45 minut vadbe 3-krat na teden,
6. rolkanje: 30 minut vadbe 2- do 3-krat na teden,
7. kontaktni športi: 60 minut vadbe 2 do 3-krat na teden.
V primerjavi s potrebami ljudi z drugimi krvnimi skupinami gre za skrajno telesno dejavnost, pri kateri D'Adamo svetuje naslednje:
1. Če se zlahka zdolgočasite, si izberite dve ali tri različne dejavnost, ki jih izmenjujete.
2. Najboljše izide boste dosegli, če se boste z aerobnimi dejavnostmi ukvarjali od 30 do 45 minut najmanj štirikrat na teden.
3. Preden začnete z aerobnimi dejavnostmi, se ogrejte z vajami za raztezanje in prožnost.
4. Da bo vadba maksimalno koristna za vaš srčno-žilni sistem, dejavnost izvajajte s 70 odstotki svoje srčne zmogljivosti – ko dosežete to raven, vadite od 20 do 30 minut.
5. Vsako aerobno vadbo sklenite z najmanj petminutnim ohlajanjem, ki obsega raztezanje in vaje za sproščanje.
Za ljudi s krvno skupino 0 je telesna vadba tudi najučinkovitejša protistresna terapija.
Ljudje s krvno skupino A imajo zaradi svojih genetskih predispozicij povsem drugačne potrebe po športnorekreacijskih dejavnostih. Genetskim dedičem poljedelcev koristi predvsem naslednje: kardiovaskularne dejavnosti, vadba z utežmi in vaje za prožnost/raztezne vaje.
Po D'Adamu je program vadbe naslednji (str. 183):
1. kardiovaskularne dejavnosti: 25 minut vadbe od 2- do 3-krat na teden,
2. vadba z utežmi: 20 minut vadbe od 2- do 3-krat na teden,
3. vaje za raztezanje in prožnost: 30 minut vadbe od 3- do 4-krat na teden.
Za ljudi s krvno skupino A je najbolj priporočljiva športnorekreacijska dejavnost joga, ki je zanje obenem idealna protistresna dejavnost. Pri dejavni telesni vadbi naj bodo ljudje s to krvno skupino previdni, čeprav jim zmerna tovrstna vadba koristi – če so zdravi in dobro telesno pripravljeni.
Treba se je zavedati, da dejavna vadba zanje ni varna, ko gre za uravnavanje stresa. Pretirana telesna vadba, tudi če gre za vadbo z utežmi in aerobno vadbo, namreč lahko povzroči stres, namesto da bi ga omilila.
Znaki, na katere je treba biti pozoren, saj kažejo na pretiravanje pri vadbi, so naslednji (str. 182):
1. kronično mrzle roke,
2. močna utrujenost dve uri po vadbi,
3. lahna vrtoglavica pri vstajanju.
Če veliko vadite in imate te težave, zmanjšajte količino vadbe.
Ljudje s krvno skupino B so, ko gre za potrebo po telesni dejavnosti, podobni ljudem s krvno skupino A, čeprav nekaterih vrst vadbe potrebujejo še nekoliko manj.
Tudi ljudje s krvno skupino B potrebujejo le tri skupine dejavnosti: kardiovaskularno, vadbo z utežmi ter vaje za raztezanje in prožnost, in sicer v naslednjih odmerkih:
1. kardiovaskularne dejavnosti: 25 minut vadbe od 4- do 5-krat na teden,
2. vadba z utežmi: 20 minut vadbe od 2- do 3-krat na teden,
3. vaje za raztezanje in prožnost: 30 minut vadbe od 2- do 3-krat na teden.
Po D'Adamu so za ljudi s krvno skupino B idealne naslednje športnorekreacijske dejavnosti: tenis, kolesarjenje, planinarjenje in golf.
Če ljudje s krvno skupino B upoštevajo zgornjo tabelo dejavnosti, ne poskrbijo le za telo, temveč tudi za ustrezne protistresne učinke. Ko gre za protistresne športnorekreacijske dejavnosti je zanje na prvem mestu redna hoja.
Tudi za ljudi s krvno skupino B velja, da morajo biti pazljivi na znake, ki govorijo o pretirani vadbi. Ti znaki so enaki tistim, ki smo jih navedli, ko smo govorili o vadbi ljudi s krvno skupino A. Če se pojavijo znaki pretirane vadbe, naj količino vadbe zmanjšajo ali pa preidejo na dejavnosti, ki so predvsem protistresne (hoja).
Ljudje s krvno skupino AB so glede potreb po telesni dejavnosti podobni ljudem s krvno skupino B. Koristi jim namreč kombinacija intenzivne telesne dejavnosti in vaj za umirjanje. D'Adamo jim priporoča, naj dva dni delajo vaje za umirjanje, tri dni pa naj se ukvarjajo z aerobno dejavnostjo. Pri vajah za umirjanje, ki so obenem protistresna vadba, priporoča predvsem hatha jogo (str. 292).
Redna vadba naj bi vsebovala naslednje dejavnosti:
1. kardiovaskularne dejavnosti: 25 minut vadbe od 2- do 3-krat na teden,
2. vadba z utežmi: 20 minut vadbe od 3- do 4-krat na teden,
3. vaje za raztezanje in prožnost: 30 minut vadbe od 2- do 3-krat na teden.
Za ljudi s krvno skupino AB je pomembno, da redne dnevne dejavnosti prekinjajo s telesno dejavnostjo. Z vadbo naj se torej ukvarjajo čez dan, ne le zjutraj in zvečer.
Tudi za ljudi s krvno skupino AB velja, da morajo biti pozorni na znake, ki kažejo na pretirano vadbo. Če se pojavijo znaki pretirane vadbe, naj tudi ljudje s krvno skupino AB zmanjšajo količino vadbe ali pa preidejo na dejavnosti, ki so predvsem protistresne narave (joga).
Pravila prilagodite
Preizkusite, ali in kako vam ustrezajo zgornja navodila za vadbo navodila. Moje osebne izkušnje so pokazale, da mi v resnici nikoli niso ležale dejavnosti, ki jih D'Adamo odsvetuje ljudem z mojo krvno skupino. Splošna navodila so veljavna, vseeno pa jih nekoliko prilagodite svojim individualnim potrebam. Poskusite in preverite!
Vesna V. Godina (vir: www.viva.si)
Več zanimivih vsebin na www.viva.si:
Zasvojeni s sladkorjem?
Kako zbrisati strije?
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
