Redno in pravilno umivanje rok je eden izmed najpomembnejših ukrepov, s katerimi lahko zdravi preživimo zimo. Večina infekcijskih bolezni se namreč prenaša 'z rokami'. Tudi pri aktualni novi gripi je umivanje rok najhitrejša in najboljša zaščita.
Na kaj ne smemo pozabiti pri umivanju rok?
Umiti si jih je treba po vsakem obisku toalete, po menjavanju plenic dojenčkom, spremljanju otroka na stranišče in tudi po vsakem prijemanju odpadkov in seveda kadar so roke umazane.
Kdaj si je še treba umiti roke?
Čim pogosteje, in sicer ne le pred jedjo, temveč tudi pred kuhanjem. Poleg tega še po kihanju, kašljanju ali smrkanju. Naj vam preide v navado, da si roke umijete po prihodu domov, po vožnji z avtobusom ali vlakom in pa tudi po uporabi nakupovalnega vozička. Enako velja pred vstavljanjem in odstranjevanjem kontaktnih leč.
Kako si pravilno umijemo roke?
Roke najprej zmočite. Temperatura vode ne igra nobene vloge. Roke nato namilite in 20–40 sekund temeljito drgnite dlani in hrbtišče rok, prostorčke med prsti in nohte. Na koncu roke temeljito izperite.
Na kaj je treba biti pozoren pri izbiri mila?
Če je le mogoče, uporabljajte tekoče milo ali pa koščke mila za enkratno uporabo. Večji kosi mila ostanejo vlažni in lahko konzervirajo viruse, zato niso posebno higienski; pH-vrednost mila naj bo 5, 5.
Kakšne so osnove nege kože in nohtov?
Kratki nohti so pomembna zaščita pred prenašanjem virusov. Redno ščetkanje nohtov poleg tega prepreči, da bi se za njimi zadrževala umazanija ali klice. Razpokane roke ali suha koža so lahko pravo gnezdo za mikrobe. Zato morate prav v tem mrzlem letnem času uporabljati vlažilno kremo za roke.
Zakaj je sušenje rok tako pomembno?
Šele s sušenjem rok se zmanjša število bakterij na zgornji površini rok. Doma poskrbite, da bo vsak član družine imel svojo brisačo za roke, ki jo je treba redno menjavati – najbolje vsak dan. Še boljše so papirnate brisače za enkratno uporabo – predvsem takrat, ko imate v hiši goste.
Kako nevaren je obisk javnih stranišč?
Nikar se ne bojte: na tipkovnici in računalniški miški lahko najdete 400-krat več bakterij kot v javnem, redno čiščenem stranišču. Zlato pravilo pa je: po temeljitem umivanju rok prijemajte čim manj stvari. Vodno pipo zaprite s pomočjo papirnate brisače, s katero ste si prej obrisali roke. Z njo tudi odprite in zaprite vrata stranišča.
Po čem se razlikuje milo od dezinfekcijskega sredstva?
Milo lahko reducira število bakterij tudi do 99 odstotkov, dezinfekcijska sredstva pa jih popolnoma uničijo. Ne vsebujejo nobenih aktivnih pralnih substanc, zato pa več kot 50 odstotkov alkohola, kar lahko precej izsuši kožo. Kirurgi si recimo pred operacijo po umivanju rok te še dodatno razkužijo. Za 'normalne' državljane pa naj velja, da dezinfekcijska sredstva uporabijo takrat, kadar nimajo na voljo vode in mila.
Kaj še lahko naredimo za svojo zaščito?
Čeprav se vam bo morda zdelo težko, se v vsakdanjem življenju odpovejte rokovanju. Poleg tega poskusite, da se ne bi prepogosto dotikali svojega obraza. Tako boste preprečili, da bi virusi našli pot do vaših ust, oči in nosu.
Je treba dom čistiti z dezinfekcijskimi sredstvi?
Le če ima kakšen družinski član nalezljivo bolezen ali pa šibak imunski sistem. Bodite čim bolj previdni pri uporabi agresivnih, antibakterijskih čistil, ker ta zelo hitro poškodujejo kožno floro, povzročajo alergije in ekceme ter obremenjujejo naše okolje.
vir: Lisa
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
