Snežno beli zobje in zdrave dlesni niso pomembni le zaradi zunanjega videza. Trajna vnetja in celo krvavitve imajo lahko dramatične učinke na celotno telo.
V zadnjem času je bilo večkrat dokazano, da so lahko srčni infarkt, revma in zgodnji porod celo posledica bolezni dlesni. Preberite si, zakaj so še posebej ogrožene nosečnice, kaj lahko storite in kdaj morate nujno obiskati zdravnika.
Čiščenje zob – vsakih šest mesecev to prepustite strokovnjakom
Veliko ljudi sploh ne zdravi vnetja dlesni. Ne zavedajo pa se, da je to obolenje za odrasle zobe nevarnejše od kariesa.
Težava: Zobne obloge zarežejo v dlesni vzdolž zob dokaj globoke žepke – ti so idealno skrivališče za še več bakterij. Posledica: vnetje prodre v čeljust (paradontoza). Zob izgubi svojo oporo, se prične majati in izpade.
Opozorilni znaki: Znaki za paradontozo so poleg bolečin, predvsem krvavitve in intenzivno rdeče dlesni, prekomerno nastajanje zobnega kamna, zadah iz ust, upad dlesni in rahljanje zob.
Ukrep: Pomaga redno čiščenje zob pri dentalnem higieniku. Pomemben cilj: odstranitev vseh oblog na površini zob in še posebno na težje dostopnih delih dlesni.
Vnetna žarišča obremenjujejo celoten organizem
Veliko zdravnikov še vedno ne ve nič o učinkih, ki jih imajo lahko povzročitelji vnetij dlesni na preostalo telo. Dejansko se milijarda bakterij ne zadržuje le v ustni votlini, temveč se porazdeli tudi po drugih delih telesa!
Dejstva: Nove študije razkrivajo povezanost med poapnenjem žil, vnetji sklepov in pljučnico ter vnetimi dlesni. Pacienti s paradontozo pogosteje doživijo srčni infarkt kot pacienti z zdravimi zobmi. Matere prezgodaj rojenih otrok imajo celo sedemkrat pogostejše krvavitve iz dlesni kot ženske, ki rodijo ob roku.
Pomoč: Pri naprednejši paradontozi lahko pomagajo antibiotiki in kirurško čiščenje žepkov ob dlesni. Danes se to opravi brez skalpela, krvavitev in bolečin. Posebni zobni laser odstrani bolno tkivo, uniči klice ter hitro in tudi neboleče zapre rane. Stroški: približno 20 do 40 evrov na zob. Poleg tega danes lahko zamenjajo tudi kostnino in presadijo dlesni.
Zmaga nad paradontozo
Napačna nega zob je še vedno najpogostejši vzrok za vnete dlesni. Zobe sicer čistimo dovolj pogosto, a večinoma na napačnih mestih. Problem niso površine, s katerimi grizemo in žvečimo, temveč robovi dlesni in vmesni prostorčki.
Pravilno čiščenje: Zobe je treba čistiti najmanj dvakrat dnevno – zjutraj in zvečer – in sicer dve minuti dolgo. Ščetkajte v smeri urinega kazalca z lahnim pritiskom od dlesni k zobu (rdeče-bela tehnika). Dobro je tudi bliskovito čiščenje, na primer z žvečilnim gumijem brez sladkorja – to je pomembno predvsem za kadilce, ker se pri njih ustne bakterije razširjajo hitreje.
Idealni pripomočki: Optimalna je ščetka srednje trdote, ki ima tri do štiri zaob-ljene vrste plastičnih ščetin in kratko glavo. Električne zobne ščetke sicer generalno niso nič boljše od navadnih, res pa nekoliko olajšajo čiščenje.
Pomembno: ščetko zamenjajte vsaka dva meseca. Poskrbite pa, da boste prav vsak dan očistili vmesne prostorčke z zobno nitko. Za večje luknje se priporočajo posebne zobne ščetke, ki jih lahko v različnih velikostih kupite v lekarni.
Nadaljnji ukrepi: Hrana, bogata s sladkorjem, napada nežno sklenino in spodbuja prekomerno razmnoževanje bakterij. Balzam za zobe in dlesni so živila, kot so polnozrnati izdelki, presna hrana in sveže sadje.
Nasveti strokovnjakov
Varna opora
Naših 28 stalnih zob je trdno zasidranih v dlesni. Tkivo dlesni je sestavljeno iz najtanjših krvnih žilic in tesni ustno votlino proti čeljusti.
Iz najnovejših raziskav
Če je dlesni poškodovalo težje in daljše vnetje, lahko prosto ležeče zobne vratove ponovno prekrijemo s transplantacijo dlesni in tako doprinesemo k harmonični zobno-dlesni liniji.
Tkivo odvzamejo iz predela neba in ga prišijejo na prednji del dlesni. Izpolnijo tako zaščitno kot oporno funkcijo dlesni, na žalost pa je nekoliko svetlejše barve kot staro tkivo. Odklonitvene reakcije se pojavijo zelo redko. To tveganje se povečuje s starostjo pacienta, zato presaditve dlesni opravite čim bolj zgodaj!
Nosečnostni gingivitis
Hormonske spremembe v začetku nosečnosti povzročajo mehčanje ustne sluznice. Dlesni so mehkejše in hitreje otečejo. Škodljivi bakterijski presnovni produkti lahko tako lažje ogrozijo to pomembno varovalo.
Posledica je krvavenje dlesni.
Iz strahu pred nadaljnjim krvavenjem se nosečnice pogosto odpovejo temeljiti zobni higieni. Oblog je vedno več, pojavi se neprijeten zadah iz ust in že se znajdete v začaranem krogu.
Kaj narediti
Med nosečnostjo vsaka dva do tri mesece obiščite svojega zobozdravnika. Ta bo lahko še pravočasno prepoznal in pozdravil bolezenske spremembe zob in dlesni. Zavestno se prehranjujte s hrano, ki je 'prijazna' zobem, in jejte dovolj hrane z železom, jodom in folno kislino.
Najboljši triki proti ustnemu zadahu
Nobena ustna votlina ni brez bakterij. Te razgrajujejo beljakovine in pomagajo pri prebavljanju. Proizvajajo pa na žalost tudi žveplo in s tem povzročajo neprijeten zadah iz ust.
Tako kot zobe bi morali redno vsak dan čistiti tudi jezik. V jezičnih brbončicah se namreč širijo bakterije, ki lahko preživijo tudi brez kisika. Pomagajo posebne ščetke za jezik. Pomembno: ne očistite le zgornje površine, temveč tudi ob straneh in na zadnji predel jezika.
Bakterije se lahko optimalno razširjajo v suhih ustih, kjer primanjkuje sline in s tem tudi kisika.
Vaša usta naj bodo zato stalno vlažna. Pijte veliko – najmanj dva litra tekočine na dan!
Preberite še:
- Povsem preprost recept za pasto, ki pobeli zobe in zdravi vnete dlesni
- 10 naravnih sredstev za svež dah
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?