Srednja leta prinašajo številne spremembe, ki povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja. Svoje zdravje lahko še dodatno ogrozimo z neustreznimi navadami.
Srednja leta pogosto prinesejo več življenjskih izkušenj, jasnejše cilje in manj obremenjevanja z mnenji drugih. Hkrati pa gre za obdobje, v katerem se začnejo pojavljati spremembe, ki lahko pomembno vplivajo na zdravje srca. Srčno-žilne bolezni namreč še vedno sodijo med najpogostejše vzroke umrljivosti v sodobnem svetu.
V tem življenjskem obdobju se pogosto povečata telesna teža in delež telesne maščobe, krvne žile postopoma izgubljajo prožnost, zvišujeta pa se tudi krvni tlak in raven holesterola. K temu prispevajo hormonske spremembe, kot je menopavza, ter počasnejši metabolizem, zaradi česar se maščoba pogosteje kopiči predvsem okoli trebuha.
Po besedah dr. Oliverja Guttmanna, kardiologa iz zasebne bolnišnice HCA Wellington v Londonu, obstaja tudi več vsakodnevnih navad, ki se zdijo povsem nedolžne, vendar lahko občutno povečajo tveganje za bolezni srca.
»Večina ljudi v štiridesetih in petdesetih letih o zdravju srca sploh ne razmišlja. Zaposleni so z delom, družino in pogosto tudi skrbjo za ostarele starše. Menijo, da so bolezni srca težava, s katero se bodo ukvarjali šele v starosti,« pojasnjuje dr. Guttmann.
Ob tem izpostavlja nekaj navad, ki lahko ogrožajo zdravje srca in ožilja.
Pozna večerja
Večerja tik pred spanjem telo obremeni ravno takrat, ko bi se moralo pripravljati na počitek. Prebava in odziv na inzulin zahtevata veliko energije, kar lahko poslabša presnovo hranil, moti kakovost spanca ter poveča tveganje za pridobivanje telesne teže in razvoj presnovnega sindroma.
Raziskave že dlje časa kažejo, da je pozno večerno prehranjevanje povezano z večjim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in bolezni srca.
Sčasoma se lahko v žilah začnejo nalagati obloge, ki vodijo v aterosklerozo. Če zamašijo arterije, ki oskrbujejo srce, lahko povzročijo srčni infarkt, če pa prizadenejo žile v možganih, se poveča tveganje za možgansko kap in vaskularno demenco.
Izdelki z oznako »brez maščob« niso nujno bolj zdravi
Na trgovskih policah pogosto posežemo po izdelkih z oznako »brez maščob«, saj jih povezujemo z bolj zdravo izbiro ali lažjim hujšanjem. Vendar dr. Guttmann svetuje, da vedno preverite seznam sestavin.
Po njegovih besedah proizvajalci odstranjeno maščobo pogosto nadomestijo z dodanim sladkorjem, soljo ali različnimi zgoščevalci, da izboljšajo okus in teksturo izdelka.
To pomeni, da je lahko izdelek z oznako »brez maščob« za zdravje srca celo manj ugodna izbira kot njegova polnomastna različica, zlasti če so maščobe nadomeščene z rafiniranimi sladkorji. Pri izbiri živil je zato vedno najpomembnejše branje deklaracij.
Skrita sol v vsakdanjih živilih
Veliko živil, ki jih dojemamo kot zdrava, vsebuje presenetljivo velike količine soli. Prav prekomeren vnos soli pa pomembno prispeva k razvoju povišanega krvnega tlaka, ki je eden glavnih dejavnikov tveganja za možgansko kap.
Dr. Guttmann opozarja, da veliko soli vsebujejo aromatizirani jogurti, juhe, omake in celo kruh. Sol se uporablja za izboljšanje okusa in podaljšanje obstojnosti izdelkov.
Večina ljudi je na vsebnost soli pozorna pri čipsu ali predpripravljenih jedeh, precej manj pa pri izdelkih, ki se oglašujejo kot zdravi. Prav zato je skrita sol tako problematična, saj jo pogosto zaužijemo, ne da bi se tega sploh zavedali.
Nereden urnik spanja
Reden čas odhoda v posteljo je pomembnejši, kot si marsikdo predstavlja.
Raziskava Univerze v Ottawi iz leta 2024 je pokazala, da imajo ljudje z nerednim ritmom spanja in prebujanja kar za 26 odstotkov večje tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap kot tisti, ki hodijo spat in vstajajo ob približno istem času. To velja tudi, če spijo priporočeno število ur.
Neustrezen oziroma nereden spalni ritem namreč poruši telesni cirkadiani ritem, ki uravnava krvni tlak in raven kortizola, glavnega stresnega hormona. Če vsak večer zaspite ob drugi uri, se srčno-žilni sistem težje prilagodi naravnemu nočnemu znižanju krvnega tlaka, kar lahko dolgoročno prispeva k razvoju hipertenzije.
Dolgotrajno sedenje
Strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da dolgotrajno sedenje škoduje zdravju, tudi pri ljudeh, ki sicer redno telovadijo.
Le približno vsak tretji odrasli vsak dan doseže vsaj 30 minut telesne dejavnosti, mnogi pa ne izpolnijo niti priporočila o najmanj 150 minutah zmerne telesne aktivnosti na teden.
Po besedah dr. Guttmanna dolgotrajno sedenje upočasni krvni obtok, zmanjša občutljivost za inzulin in samo po sebi poveča tveganje za bolezni srca in ožilja.
»Ne gre zgolj za porabljene kalorije. Dolgotrajna nepremičnost vpliva na delovanje krvnih žil, zato en sam trening teh posledic ne more v celoti odpraviti,« poudarja.
Dobra novica pa je, da lahko pomagajo že kratki odmori za gibanje. Raziskava, objavljena v reviji British Journal of Sports Medicine, je pokazala, da lahko že petminutni sprehodi med delovnim dnem ugodno vplivajo na zdravje srca in ožilja.
Čeprav na videz te navade delujejo nedolžne ali nepomembne, lahko sčasoma pripomorejo k številnim težavam, zlasti v srednjih letih. Zato je pomembno, da poskrbimo za uravnoteženo prehrano, kakovosten spanec in zadostno mero gibanja.
Vir: jutarnji.hr
