Med možnimi vzroki za pospešen srčni utrip so dehidracija, okužbe, tesnoba in motnje v ravnovesju elektrolitov.
Srce ne bije vedno enako hitro. Srčni utrip se pospeši med telesno dejavnostjo, ob stresu ali razburjenju, med počitkom in spanjem pa se upočasni. Nanj vplivajo tudi kofein, telesna temperatura, hidracija, zdravila in številni drugi dejavniki.
Če se srčni utrip spremeni brez očitnega razloga, sprememba traja dlje časa ali jo spremljajo neprijetni simptomi, je smiselno preveriti zdravje srca. Kardiologi poudarjajo, da pri ocenjevanju srčnega utripa ni pomembno le število utripov na minuto. Pomembni so tudi ritem bitja srca, trajanje spremembe in počutje posameznika.
Kaj je srčni utrip?
Srčni utrip oziroma pulz je število srčnih utripov na minuto, ki jih lahko zatipamo na arteriji. Izmerite ga lahko tako, da dva prsta položite na notranjo stran zapestja. Utripe štejte 15 sekund, nato dobljeno število pomnožite s štiri. Tako dobite število srčnih utripov na minuto.
Vendar normalen pulz še ne pomeni nujno, da je tudi srčni ritem pravilen. Oseba ima lahko običajno število utripov, vendar nepravilen srčni ritem. Zato zdravniki ob sumu na motnje delovanja srca ne upoštevajo zgolj številke, temveč celotno klinično sliko.
Kot pojasnjuje dr. Puja Mehta, direktorica raziskav na področju bolezni srca in ožilja, se srčna frekvenca naravno spreminja glede na starost, telesno dejavnost, telesno pripravljenost, stres in druge dejavnike.
Kakšen srčni utrip velja za normalnega?
Pri večini odraslih se srčni utrip v mirovanju običajno giblje med 60 in 100 utripi na minuto. Vendar je ta razpon zgolj splošno vodilo.
Pri telesno dejavnih ljudeh, zlasti športnikih, je lahko srčni utrip v mirovanju nižji, ne da bi to pomenilo zdravstveno težavo. Prav tako je povsem običajno, da se utrip med spanjem upočasni. Po telesnem naporu, čustvenem razburjenju ali stresnem dogodku pa je pospešen srčni utrip pričakovan odziv telesa. Tudi hitrejši utrip v mirovanju ne pomeni nujno bolezni srca. Pogosto je odziv organizma na drugo dogajanje v telesu.
»Med možnimi vzroki za pospešen srčni utrip so dehidracija, okužbe, tesnoba in motnje v ravnovesju elektrolitov,« pojasnjuje dr. Natasha Mamdani, specialistka za bolezni srca in ožilja.
Med možnimi vzroki so tudi:
- slabokrvnost,
- motnje delovanja ščitnice,
- nekatera zdravila,
- čezmerno uživanje kofeina ali drugih poživil,
- motnje srčnega ritma.
Če je vaš srčni utrip v mirovanju dalj časa povišan in za to ni jasnega razloga, se posvetujte z zdravnikom, ki lahko pomaga ugotoviti vzrok.
Bradikardija oziroma upočasnjen srčni utrip
Bradikardija je izraz za srčni utrip, ki je v mirovanju počasnejši od 60 utripov na minuto. Sama po sebi ni vedno znak težave, če pa jo spremljajo določene težave, je potrebna zdravniška ocena.
Kardiologi opozarjajo predvsem na naslednje simptome:
- omotico,
- občutek šibkosti,
- neobičajno utrujenost,
- težko dihanje,
- občutek, da boste omedleli.
V primeru teh simptomov se je dobro čim prej posvetovati s strokovnjakom.
Kaj pomeni, če imate občutek, da srce »preskakuje«?
Občutek preskakovanja srca je ena pogostejših težav, zaradi katerih ljudje poiščejo zdravniško pomoč. Občasno preskakovanje je lahko posledica prezgodnjih srčnih utripov oziroma ekstrasistol, ki so pri številnih ljudeh nenevarne. Če se takšni občutki pogosto ponavljajo, trajajo dlje časa ali jih spremljajo omotica, težko dihanje, bolečina v prsnem košu ali omedlevica, je potreben pregled.
Kdaj morate poiskati nujno medicinsko pomoč?
Pri spremembah srčnega utripa so še posebej pomembni simptomi, ki jih spremljajo. Nujno medicinsko pomoč poiščite, če se pojavijo:
- bolečina ali pritisk v prsnem košu,
- oteženo dihanje,
- omedlevica ali občutek, da boste omedleli,
- močna omotica,
- izrazita šibkost,
- nenadno močno razbijanje srca ali nepravilen srčni utrip.
Kako lahko pri pospešenem utripu pomagata umirjanje in dihanje?
Če se je vaš srčni utrip pospešil zaradi stresa ali tesnobe, lahko pomagata umirjanje ter počasno in nadzorovano dihanje. Zlasti daljši, globoki izdihi lahko pripomorejo k umirjanju srčnega utripa.
»Vdihnite skozi nos in pri tem štejte do štiri, zadržite dih, nato pa počasi in globoko izdihnite ter štejte do šest. Ta tehnika je lahko učinkovita,« svetuje dr. Paul Wang, direktor oddelka za srčne aritmije na Univerzi Stanford.
Ob tem opozarja, da sprostitvene tehnike ne morejo nadomestiti zdravniškega pregleda. Če se hiter ali nepravilen srčni utrip pojavi nenadoma, se ponavlja ali ga spremljajo drugi simptomi, poiščite strokovni nasvet.
Kaj lahko dolgoročno naredite za zdravje srca?
Redna telesna dejavnost je ena najpomembnejših navad za ohranjanje zdravega srca. Pri ljudeh, ki redno telovadijo, lahko srce deluje učinkoviteje, zato je njihov srčni utrip v mirovanju pogosto nižji. Nedavna raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 117.000 žensk, je pokazala tudi, da bi lahko kombinacija vadbe za moč in aerobne vadbe zmanjšala tveganje za bolezni srca za približno 20 odstotkov.
Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na ostale komponente zdravega življenjskega sloga, kot so uravnotežena prehrana, kakovosten spanec, uravnavanje stresa ter izogibanje škodljivim navadam, kot so kajenje, uživanje alkohola ter prekomerno sedenje.
Vir: jutarnji.hr
