Ob vročem dnevu, po vadbi ali nekoliko bolj slanem obroku je žeja povsem pričakovana. Kaj pa, če pijete dovolj, občutek žeje pa kar ne izgine? V ozadju so lahko prehrana, hormonske spremembe ali zdravila, v nekaterih primerih pa tudi zdravstvene težave, ki jih ni dobro spregledati.
Žeja je povsem naraven in koristen telesni mehanizem. Z njo vam telo sporoča, da potrebuje tekočino, zato je rešitev največkrat preprosta: popijete kozarec vode in žeja mine. Toda kaj pomeni, če ste žejni skoraj ves čas?
Če imate občutek, da ne glede na količino popite vode žeje ne morete potešiti, je vredno biti pozoren. Žeja ob vročem vremenu, po telesni aktivnosti ali takrat, ko nekaj časa niste pili, je običajna. Če pa vztraja dalj časa in ne izgine niti ob ustrezni hidraciji, se lahko v ozadju skriva drug razlog.
Sladkorna bolezen tipa 1 ali 2
Tako sladkorna bolezen tipa 1 kot tipa 2 lahko povečata tveganje za dehidracijo, še posebej, če bolezen še ni odkrita.
Ko je raven sladkorja v krvi previsoka, telo spodbudi ledvice, da proizvajajo več urina in tako izločijo odvečno glukozo, pojasnjuje zdravnica družinske medicine dr. Heather Rosen. Posledica pogostejšega uriniranja je lahko izrazitejša žeja.
Če poleg nenavadno močne žeje in pogostega uriniranja opažate še nepojasnjeno izgubo telesne teže, utrujenost ali razdražljivost, se posvetujte z zdravnikom. S krvno preiskavo je mogoče preveriti raven glukoze in ugotoviti, ali so težave morda povezane s sladkorno boleznijo.
Suha usta oziroma kserostomija
Suha usta oziroma kserostomijo lahko hitro zamenjamo za pretirano žejo. Gre za nenavadno suhost ustne sluznice, ki nastane zaradi zmanjšanega izločanja sline ali sprememb v njeni sestavi. Če žleze slinavke ne proizvajajo dovolj sline, se lahko pojavijo neprijeten zadah, težave pri žvečenju ter gosta in lepljiva slina.
Med pogostejšimi razlogi za suha usta so kajenje, smrčanje, dihanje skozi usta in staranje. Povzročijo jih lahko tudi nekatera zdravila, med drugim določeni antidepresivi, zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, zdravila proti alergijam ter nekatera zdravila proti vrtoglavici in potovalni slabosti.
Suha usta so lahko povezana tudi z nekaterimi boleznimi, denimo sladkorno boleznijo ter avtoimunskimi boleznimi, kot so revmatoidni artritis, lupus in Sjögrenov sindrom. Če težava vztraja, je zato smiseln pogovor z zdravnikom.
Hormonska nihanja med menstrualnim ciklom
Če ste med menstruacijo bolj žejni kot običajno, ni nujno razloga za skrb. Ravni estrogena in progesterona lahko vplivajo na ravnovesje tekočin v telesu. Če k temu dodamo še izgubo krvi med menstruacijo, zlasti pri močnejših krvavitvah, se lahko potreba po tekočini poveča.
Telo vas z žejo tako preprosto spodbuja, da nadomestite izgubljeno tekočino.
Težave s ščitnico
Ščitnica je majhna žleza v obliki metulja na sprednjem delu vratu. Hormoni, ki jih proizvaja, sodelujejo pri uravnavanju številnih pomembnih telesnih funkcij, med drugim presnove in telesne temperature.
Motnje v delovanju ščitnice lahko spremlja vrsta precej nespecifičnih simptomov. Med njimi so spremembe menstruacije, občutek vročine in suha usta, zaradi katerih se lahko poveča tudi občutek žeje.
Dr. Prudence Hall opozarja tudi, da se lahko pri ljudeh s hipotirozo oziroma zmanjšanim delovanjem ščitnice sočasno pojavljajo druga zdravstvena stanja, ki so povezana s povečano žejo.
Kronični stres
Dolgotrajen stres lahko na telo vpliva na številne načine, žeja pa ima lahko več možnih vzrokov. Stres lahko denimo vpliva na prehranske in spalne navade ter občutek suhih ust, pri nekaterih ljudeh pa tudi na krvni tlak.
Če se ob dolgotrajnem stresu pojavljajo vrtoglavica, izrazita žeja ali druge težave, jih ni dobro samodejno pripisati zgolj stresu. O njih se je smiselno pogovoriti z zdravnikom. Pri obvladovanju vsakodnevnega stresa lahko sicer pomagajo redna telesna dejavnost, sprostitvene tehnike in dovolj kakovostnega spanca.
Živila z diuretičnim učinkom
Na pogostost uriniranja lahko vplivata tudi prehrana in količina zaužite tekočine. Nutricionistka Jessica Cording med živili, ki se pogosto omenjajo v povezavi z diuretičnim učinkom, navaja zeleno, beluše, rdečo peso, limone, melone, ingver in peteršilj.
To seveda ne pomeni, da bi se jim morali izogibati. Nasprotno, sadje in zelenjava sta pomemben del uravnotežene prehrane, številne vrste pa vsebujejo tudi veliko vode. Pomembno je predvsem, da je prehrana raznolika in da čez dan zaužijete dovolj tekočine.
Prehrana z malo ogljikovimi hidrati
Povečana žeja se lahko pojavi tudi ob zelo omejenem vnosu ogljikovih hidratov, na primer pri ketonski dieti.
Ogljikovi hidrati in njihove zaloge v telesu so povezani tudi z zadrževanjem vode. Ko njihov vnos močno zmanjšate, telo zlasti na začetku takšnega prehranjevanja izgubi več vode. Zaradi pogostejšega uriniranja se lahko posledično poveča tudi žeja. Pri takšnem načinu prehranjevanja je zato še posebej pomembno, da poskrbite za ustrezen vnos tekočine.
Perimenopavza in menopavza
Vročinski oblivi, glavoboli in spremembe razpoloženja niso edine spremembe, ki jih lahko ženske opazijo med perimenopavzo in menopavzo. Nekatere poročajo tudi o večji žeji. V tem obdobju se ravni hormonov, predvsem estrogena in progesterona, izrazito spreminjajo, kar lahko vpliva tudi na ravnovesje tekočin v telesu.
Če zaradi pogostejšega uriniranja razmišljate, da bi začeli piti manj, to praviloma ni dobra rešitev. Ustrezna hidracija ostaja pomembna tudi med perimenopavzo in menopavzo. Če sta žeja ali pogosto uriniranje izrazita oziroma nova, pa je smiselno preveriti tudi druge možne vzroke.
Močnejše ali dolgotrajne krvavitve
Nenadna ali dolgotrajna izguba krvi, na primer zaradi zelo močnih menstruacij ali krvavečih razjed, lahko vpliva na potrebo telesa po tekočini. Močnejše krvavitve so lahko povezane tudi z anemijo. Pri njej telesu primanjkuje dovolj zdravih rdečih krvničk oziroma hemoglobina, vzrokov zanjo pa je več.
Če so krvavitve močne ali dolgotrajne oziroma jih spremljajo izrazita utrujenost, šibkost, omotica ali drugi nenavadni simptomi, se posvetujte z zdravnikom. Pri ugotavljanju anemije so pomembni zdravniški pregled in krvne preiskave.
Hiperkalciemija
Tudi pri prehranskih dopolnilih velja, da več ni vedno bolje. Pretirano uživanje kalcija ali vitamina D lahko v določenih okoliščinah prispeva k hiperkalciemiji oziroma previsoki ravni kalcija v krvi. Hiperkalciemija lahko med drugim povzroča povečano žejo in pogostejše uriniranje, pri izrazitejših oblikah pa lahko vpliva na ledvice, kosti, srce in živčevje.
Vzrok sicer niso nujno prehranska dopolnila. Eden pogostejših vzrokov je čezmerno delovanje obščitničnih žlez. Povišano raven kalcija je mogoče odkriti s krvno preiskavo.
Neželeni učinek zdravil
Če se je nenavadna žeja pojavila po začetku jemanja novega zdravila, preverite tudi možnost neželenega učinka.
Nekatera zdravila, med drugim določena zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, sladkorne bolezni ali duševnih težav, lahko vplivajo na izločanje tekočine, povzročijo pogostejše uriniranje ali druge težave, ki povečajo tveganje za dehidracijo.
Zdravil zaradi žeje ne prenehajte jemati na lastno pest. Če sumite, da je težava povezana z zdravljenjem, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Ta vam lahko svetuje, kako poskrbeti za ustrezno hidracijo oziroma ali je treba zdravljenje kako prilagoditi.
Kdaj je nenehna žeja razlog za obisk zdravnika?
Občasna žeja je normalen odziv telesa. Pozor pa je potrebna, kadar je občutek žeje izrazit, traja dlje časa ali ne izgine kljub temu, da pijete dovolj.
Še posebej bodite pozorni, če jo spremljajo pogosto uriniranje, nepojasnjeno hujšanje, izrazita utrujenost, omotica, šibkost, nenavadne krvavitve ali drugi novi simptomi. V takšnih primerih je smiselno obiskati zdravnika, ki lahko s pregledom in po potrebi s krvnimi ali drugimi preiskavami poišče vzrok težav.
Žeja je eden najosnovnejših načinov, s katerimi vam telo sporoča, kaj potrebuje. Večinoma pomeni le, da je čas za kozarec vode. Če pa sporočilo vztraja, čeprav ste ga že »upoštevali«, je priporočljiv posvet s strokovnjakom.
Vir: jutarnji.hr
