Trzanje očesa, kovinski okus v ustih, dolgotrajna utrujenost ali pogosto uriniranje so lahko tudi posledica kroničnega stresa. Psihične obremenitve namreč ne vplivajo le na duševno počutje, temveč lahko pustijo opazne sledi tudi na telesu.
Stres je neizogiben del življenja. V zmerni meri nas spodbuja k ukrepanju, pomaga pri premagovanju izzivov in izboljšuje naše sposobnosti. Težava nastane, ko postane dolgotrajen. Kronični stres lahko namesto občutka zadovoljstva povzroči preobremenjenost ter postopoma škoduje telesnemu in duševnemu zdravju.
Kaj se dogaja v telesu med stresom?
Profesor Carmine Pariante, strokovnjak za stres in profesor psihiatrije na King's College London, za tuje medije pojasnjuje, da se ob stresu najprej aktivira simpatični živčni sistem. Ta sproži dobro znani odziv »boj ali beg«.
Posledično se pospeši srčni utrip, zviša krvni tlak, kri se preusmeri v mišice, zenice se razširijo, poveča se izločanje adrenalina, aktivira pa se tudi imunski sistem.
Ob tem nadledvični žlezi začneta izločati kortizol, ki ga pogosto imenujemo hormon stresa. Njegova naloga je, da telesu pomaga pri spopadanju z zahtevnimi situacijami. Kortizol poveča raven sladkorja v krvi, zagotovi dodatno energijo in izboljša zbranost.
Kratkotrajno je takšen odziv koristen, težave pa se pojavijo, ko raven kortizola zaradi kroničnega stresa ostaja povišana dlje časa. Takrat začne telo na stres odgovarjati z vse bolj izrazitimi negativnimi posledicami.
Nekateri znaki lahko nakazujejo, da ste pod vplivom kroničnega stresa, čeprav se tega morda sploh ne zavedate.
Ne spreglejte:
- 7 naključnih zdravstvenih problemov, ki jih lahko povzroči stres
- Ali veste, kako izgleda, ko kortizol preplavi vaše telo? To je 16 najpogostejših simtpomov (+ nasveti, kako si pomagati)
Nekontrolirano trzanje očesa
Trzanje očesne veke, strokovno imenovano miokimija, je pogosto povezano s stresom in pomanjkanjem spanja. Čeprav je lahko tudi znak drugih zdravstvenih težav, dolgotrajna aktivacija simpatičnega živčnega sistema povzroči kratke živčne impulze okoli očesa, zaradi katerih se mišica nehote krči.
Težava je običajno prehodna in ne vpliva na vid, vendar lahko zaskrbljenost zaradi nenehnega trzanja povzroči še več stresa in tako sklene začarani krog.
Kaj lahko pomaga?
- kakovosten in dovolj dolg spanec,
- hladni obkladki na očesu,
- omejitev uživanja kave in alkohola.
Strokovnjaki pa poudarjajo, da je dolgoročno najpomembneje prepoznati pravi vir kroničnega stresa in ga poskušati odpraviti.
Vztrajen kovinski okus v ustih
Kronični stres ne vpliva le na razpoloženje, temveč lahko spremeni tudi zaznavanje okusa. Ena manj znanih posledic je vztrajen kovinski okus v ustih, ki ga medicina imenuje disgevzija.
Slina ima pomembno zaščitno vlogo. Nevtralizira kisline, odstranjuje bakterije in prenaša molekule okusa do receptorjev na jeziku. Če stres spremeni njeno sestavo ali zmanjša njeno izločanje, se lahko občutek okusa spremeni.
Kaj lahko pomaga?
Kronični stres lahko poslabša refluks želodčne kisline, poveča nočno škripanje z zobmi in prispeva k vnetjem v ustni votlini, kar dodatno vpliva na okus.
Priporočljivo je:
- piti dovolj tekočine,
- redno skrbeti za ustno higieno, tudi z uporabo zobne nitke,
- spodbujati nastajanje sline z žvečilnimi gumiji brez sladkorja ali z uživanjem hrustljave zelenjave, kot so korenje, kumare in zelena.
Utrujenost, ki ne mine
Močan in dolgotrajen stres se pogosto kaže kot stalen občutek izčrpanosti. Mišice in možgani so ves čas v stanju pripravljenosti, imunski sistem ostaja aktiviran, telo pa se sčasoma izčrpa. K temu dodatno prispeva slabši spanec, zaradi katerega se utrujenost še stopnjuje.
Strokovnjaki opozarjajo, da pomanjkanje kakovostnega spanca telesu otežuje predelavo in obvladovanje stresa.
Kaj lahko pomaga?
Raziskave kažejo, da je pomembno, da se po koncu delovnega dne tudi miselno oddaljite od službe. Ljudje, ki doma še naprej preverjajo elektronsko pošto, razmišljajo o delovnih težavah ali delo nosijo domov, si veliko težje opomorejo od vsakodnevnega stresa. Hkrati je pomembna urejena spalna rutina, ki pripomore k bolj kakovostnemu spancu.
Nenaden pojav aken v odrasli dobi
Akne imajo lahko različne vzroke, vendar je stres eden izmed dejavnikov, ki lahko sproži njihov nastanek ali poslabša že obstoječe težave s kožo. Med dolgotrajnim stresom telo sprošča več kortizola in drugih snovi, ki vplivajo tudi na delovanje kože.
Lojnice imajo receptorje, občutljive na stresne signale. Posledično lahko začnejo proizvajati več loja, kar poveča tveganje za zamašene pore in vnetja.
Kaj lahko pomaga?
Dermatolog lahko oceni, ali je potrebna hormonska ali druga medicinska terapija. Pri blažjih težavah lahko pomagajo izdelki s salicilno kislino, ki čistijo pore, ter retinoidi, ki spodbujajo obnovo kože in zmanjšujejo vnetja.
Težave s spominom in koncentracijo
Visoke ravni kortizola med stresom vplivajo na hipokampus, del možganov, ki je pomemben za nastajanje in priklic spominov, pa tudi na prefrontalno skorjo, ki sodeluje pri odločanju in ohranjanju pozornosti.
Če stres traja dlje časa, lahko pride do začasnih sprememb v delovanju možganov, ki se kažejo kot pozabljivost, slabša koncentracija in težave z osredotočenostjo. Dobra novica je, da se te spremembe pri večini ljudi izboljšajo, ko se raven stresa zmanjša.
Kaj lahko pomaga?
Koristna tehnika je zapisovanje misli in občutkov. Pisanje lahko pomaga bolje razumeti lastno situacijo, umiriti misli in na težave pogledati z nekoliko večje distance. Priporočljiva je tudi redna telesna dejavnost, saj pomaga uravnavati raven kortizola, spodbuja izločanje dopamina in serotonina, izboljšuje kakovost spanja ter vsaj začasno preusmeri pozornost od virov stresa.
Pogosto uriniranje brez očitnega razloga
Pogosto uriniranje običajno povezujemo z okužbo sečil ali težavami s prostato pri moških, vendar ni vedno tako. Pri številnih ljudeh lahko živčnost in kronični stres povzročita pogostejšo potrebo po obisku stranišča, kar je lahko eden prvih telesnih znakov dolgotrajne psihične obremenitve.
V času močnega stresa živčni sistem preide v stanje povečane pripravljenosti, zaradi česar telo močneje zaznava tudi običajne signale iz mehurja.
Kaj lahko pomaga?
Priporočljivo je:
- piti dovolj tekočine,
- omejiti kavo, alkohol in kisle pijače, predvsem v večernih urah,
- če ni zdravstvenega razloga za pogosto uriniranje, postopoma podaljševati čas
- med obiski stranišča, da se mehur znova navadi na daljše intervale.
Če se simptomi kljub temu nadaljujejo ali se jim pridružijo bolečine, pekoč občutek pri uriniranju ali kri v urinu, je nujen pregled pri zdravniku, saj so lahko vzrok tudi druga zdravstvena stanja.
Vir: zdravlje.kurir.rs
