Tako zdrave so borovnice

Jagodičje, alge, semena: že nekaj let vsi govorijo samo o tem, kako zdrav del uravnotežene prehrane so.

Poleg tujih super živil pa nikar ne pozabite na tista, ki jih imamo pred nosom. Pozimi si privoščite zamrznjene borovnice, ki so prav tako polne super stvari.

Izvor borovnic

Temno modri sadežki spadajo v družino vresovk. Razlikujemo pa med gojenimi borovnicami, ki so večinoma na voljo v trgovinah, in divjimi, ki rastejo pretežno v polsenčnih borovih gozdovih. Borovnice, ki jih kupite v trgovini, večinoma ne izvirajo iz evropske družine borovnic, temveč gre za ameriško sorto, ki jo gojijo od približno leta 1900. Te vrste borovnic so običajno večje od divjih, razlikujejo pa se tudi po barvi. Domače borovnice iz gozdov so poleg tega bolj aromatične, zaradi vsebnosti antocianov, ki jim dajejo bravo, pa imajo tudi močneje modro obarvano lupino.

Tako zdrave so borovnice

V nasprotju z drugimi vrstami sadja, ki imajo pogosto visoko vsebnost sladkorja, so borovnice nizkokalorične in se uvrščajo med najbolj zdrave vrste sadja.

Sestavlja jih pretežno voda, bogate pa so z vitamini, folno kislino, železom in antioksidanti. Borovnice krepijo imunski sistem, zmanjšajo poškodbe celic in lahko delujejo preventivno proti raku, srčnim obolenjem, sladkorni bolezni in krčnim žilam. Poleg tega so protivnetne in lahko pomagajo pri premagovanju kroničnih bolezni. Zahvaljujoč visoki vsebnosti kalija pomagajo tudi pri stabilizaciji krvnega tlaka.

Že omenjeni antociani spodbudijo nastanek novih možganskih celic in bistveno izboljšajo spomin.

Čudežno sredstvo za kožo

Visoka vsebnost vitamina C in dragoceni pektini poskrbijo za lepo kožno sliko in pomagajo proti aknam in celulitu. Borovnice imajo poleg tega tudi lastnosti, ki delujejo proti staranju, ker upočasnijo staranje kože.

Odlični ameriški krofi iz kislega testa: preprosta sladica, ki navduši

Hujšanje z borovnicami

100 g svežih borovnic ima le 42 kalorij. V raziskavi univerze Michigan so ugotovili, da naj bi že 200 gramov borovnic na dan stopilo nadležno maščobo okoli trebuha. In to zahvaljujoč polifenolom, ki zmanjšajo tvorjenje novih maščobnih celic.

Sveže

Seveda so najboljše borovnice sveže, vendar pa se lahko pozimi in spomladi zlahka zadovoljite tudi s tistimi zamrznjenimi.

A borovnice niso edina domača super hrana, v resnici imamo Slovenci v svojih shrambah kar nekaj super živil.

Zelje

Kuhano kislo zelje ima zelo nizko kalorično vrednost, zato je primeren prehranski izdelek za vse, ki hujšajo. Kislo zelje, ki je pomemben del slovenske prehrane, poseben pomen dobi v zimskih mesecih, ko ni na voljo veliko sveže zelenjave. Ugotovili so namreč, da je kislo zelje bogat vir mineralov, kot so kalcij, fosfor, železo, natrij in kalij. Vsebuje tudi vitamin A ter več vitaminov B in vitamina C kot surovo zelje. Kislo zelje je bogat vir mlečnokislinskih bakterij, ki olajšajo njegovo prebavljivost, blagodejno učinkujejo na prebavila ter obnavljajo in ščitijo črevesno mikrofloro. Kislo zelje vsebuje tudi fenolne snovi in izotiocianate, ki varujejo pred oksidativnim stresom ter z njim povezanimi poškodbami in boleznimi.

Črna redkev

Črna redkev ima sicer specifičen okus, a zaradi nizke kalorične vrednosti in vlaknaste strukture je primerna za shujševalne diete. Znana je kot staro domače zdravilo proti prehladnim obolenjem – saj vsebuje gorčično olje, ki pospešuje prekrvavitev ter razkuži in ščiti sluznico ustne votline in žrela. Raztaplja sluzi in zavira vnetne procese v sluznicah, nosni votlini, sinusih in grlu. Črna redkev je dobro zdravilo proti zaprtju, saj pospešuje prehajanje hrane skozi črevo. Poleg tega pospešuje izločanje seča in tako zmanjšuje količino vode v tkivih.

Ajda

Z ajdo se v naši prehrani nekoliko poveča vsebnost skupnih prehranskih vlaknin, ki izboljšajo prebavo in imajo varovalen vpliv na debelo črevo. Upočasnijo tudi prehajanje škrobnih sladkorjev v kri, kar je zlasti pomembno za bolnike s sladkorno boleznijo. Tudi proteini iz ajde imajo visoko biološko vrednost (93 %); to pomeni visok izkoristek aminokislin, iz katerih v telesu nastajajo
beljakovine. Proteini iz ajde imajo varovalno vlogo, saj zmanjšujejo možnost za razvoj raka debelega črevesa. Ajda je tudi bogat vir cinka, ki ga v živilih rastlinskega izvora navadno primanjkuje, ter nekaterih drugih mineralov, kot so baker, mangan, magnezij, kalij in fosfor. Obenem je vir vitaminov B1, B2 in B6.

Foto: Shutterstock