Bo umetna inteligenca bolezen odkrila, še preden bomo začutili prve simptome? Strokovnjak razkriva, kaj vse nas čaka v prihodnosti

Bo umetna inteligenca kmalu analizirala naše izvide, spremljala, kaj se v našem telesu dogaja med spanjem, in nas na bolezen opozorila, še preden bomo opazili prve simptome? Marko Mimica, ustanovitelj in izvršni direktor NetHuba, za portal jutarnji.hr pravi, da takšen scenarij ni več tako oddaljen. Prihodnost medicine pa po njegovih besedah ne bo vsemogočni »digitalni zdravnik«, temveč tehnologija, ki bo pravemu zdravniku vrnila nekaj, česar ima danes vse manj: čas za pacienta.

Kako bo medicina videti čez deset, dvajset ali trideset let? Bomo še vedno z mapo izvidov sedeli v čakalnici ali bo zdravstveni sistem že veliko prej kot mi sami zaznal, da se je v našem telesu nekaj spremenilo? Bo zdravnik več časa namenil pogovoru s pacientom in manj gledanju v računalniški zaslon? In morda najpomembnejše: kdo bo odgovoren, ko se bo umetna inteligenca zmotila?

»Na zdravstveno tehnologijo danes ne gledamo več le kot na zanimivo nišo, ampak vse bolj kot na pomembno področje gospodarskega in raziskovalnega razvoja. Kljub temu smo še daleč od povsem razvitega sistema, ki bi idejo načrtno vodil od laboratorija ali klinike do trga,« pravi Mimica.

Dobra ideja je šele začetek

NetHub poskuša zapolniti prav del te vrzeli. Kot središče za zdravstvene inovacije in poslovni pospeševalnik deluje na stičišču medicine, znanosti, tehnologije in podjetništva, predvsem na področjih digitalnega zdravstva, medicinskih tehnologij in farmacije.

Nanje se obračajo zagonska podjetja, raziskovalci in klinične ekipe z idejo, rezultati raziskav ali prototipom, pogosto pa še nimajo odgovorov na veliko bolj praktična vprašanja. Kdo njihov izdelek pravzaprav potrebuje? Kdo ga bo kupil? Kako dokazati, da deluje? Kaj zahtevajo regulatorji in kdo bo razvoj financiral?

V zdravstvu je namreč dobra ideja šele začetek.

»Iz vsake ideje ne poskušamo ustvariti zagonskega podjetja. Včasih je boljša pot licenciranje tehnologije ali partnerstvo z industrijo. Naša naloga je ekipi pomagati, da takšno odločitev sprejme čim prej in na podlagi dokazov, ne predvidevanj.«

Tehnologija danes napreduje z izjemno hitrostjo, vendar si medicina takšnega tempa ne more vedno privoščiti. In to z dobrim razlogom. Preden nov medicinski pripomoček, algoritem ali terapija pride do pacienta, je treba dokazati njegovo varnost in učinkovitost, prestati regulativne postopke, zagotoviti financiranje in najti način, kako novost vključiti v obstoječi zdravstveni sistem.

Prav na tej poti se ustavijo številne dobre ideje.

»Imate prototip, vendar nimate klinične validacije. Imate dokaz, da nekaj deluje, vendar ne veste, kdo bo to plačal. Imate regulativno odobritev, bolnišnica pa nima jasnega načina za nakup ali vključitev tehnologije v svoj sistem. Zato pogosto pravim, da brez uporabe ni inovacije. Tehnologija, ki nikoli ne pride v dejansko uporabo, ostane samo dobra tehnologija,« pojasnjuje Mimica.

Umetna inteligenca že spreminja medicino

Tehnologija, o kateri se trenutno govori več kot o kateri koli drugi, je seveda umetna inteligenca.

Medtem ko si nekateri že predstavljajo zdravnika z umetno inteligenco, ki bo diagnoze postavljal natančneje od človeka, Mimico precej manj navdušujejo spektakularne predstavitve in veliko bolj tisto, kar lahko umetna inteligenca že danes opravi v ozadju.

»Umetna inteligenca je že danes resničnost tam, kjer rešuje zelo konkretne težave: pri analizi medicinskih slik, podpori pri diagnostiki, obdelavi velikih količin podatkov, dokumentaciji in administrativnih opravilih. Pretiravanje se začne, ko iz tega sklepamo, da bo en sam splošni sistem umetne inteligence kmalu nadomestil zdravnika.«

V medicini ni dovolj, da algoritem deluje pametno in prepričljivo. Biti mora zanesljiv za točno določen namen, preverjen na ustreznih podatkih in smiselno vključen v dejanski klinični proces.

»Zato se mi zdijo veliko zanimivejše manj spektakularne rešitve, ki zdravniku vsak dan prihranijo pol ure, kot predstavitve, ki so videti futuristično, vendar nimajo realne poti do uporabe.«

In prav ta na prvi pogled manj vznemirljiva plat umetne inteligence bi lahko povzročila eno največjih sprememb v vsakdanji medicini.

Manj administracije, več časa za pacienta

Zdravniki danes velik del delovnega časa porabijo za pisanje izvidov, vnašanje podatkov in administrativna opravila. Če lahko umetna inteligenca prevzame zapisovanje in strukturiranje izvidov po nareku, povzemanje zdravstvene dokumentacije, del kodiranja in druga ponavljajoča se opravila, zdravniku ostane več časa za tisto, kar je bistvo medicine: za pogovor in odnos s pacientom.

»Paradoksalno lahko dobra digitalizacija medicino z vidika pacienta naredi manj digitalno. Vendar le, če tehnologijo uvedemo tako, da zmanjšuje obremenitev, ne pa da zdravniku dodamo še en zaslon in še en sistem, v katerega mora vnašati podatke,« pojasnjuje.

Morda največja zmaga umetne inteligence v medicini tako ne bo trenutek, ko bo stroj začel »igrati« zdravnika, ampak takrat, ko zdravniku ne bo več treba opravljati vloge administratorja.

Še zanimivejše možnosti se odpirajo, ko umetno inteligenco povežemo s podatki, ki jih že danes ustvarjamo skoraj neprestano: laboratorijskimi izvidi, podatki o zdravljenju, pametnimi urami, senzorji in biomarkerji, v prihodnosti pa morda tudi z veliko podrobnejšimi genetskimi in drugimi zdravstvenimi informacijami.

Zamisel o osebnem digitalnem zdravstvenem pomočniku, ki naše zdravstvene podatke pozna bolje, kot si jih lahko zapomnimo sami, tako ni več popolna znanstvena fantastika.

»Mislim, da je to zelo realna smer razvoja, vendar verjetno ne bo šlo za enega vsemogočnega digitalnega zdravnika. Prej bomo imeli več sistemov, ki bodo povezovali naše izvide, zdravljenje, podatke iz različnih naprav in druge vire ter prepoznavali spremembe, ki jih človek težko spremlja neprekinjeno,« pojasnjuje Mimica.

Največja vrednost takšnega sistema po njegovih besedah ne bo v tem, da nam bo telefon nekega jutra sporočil diagnozo. Pomembneje bo, da bo pravočasno zaznal vzorec oziroma spremembo, zaradi katere bi se morali posvetovati z zdravnikom.

Bomo bolezen odkrili pred prvimi simptomi?

Takšna tehnologija bi lahko spremenila tudi samo logiko medicine. Namesto da čakamo, da se bolezen razvije, in jo šele nato začnemo zdraviti, bi nas lahko kombinacija umetne inteligence, nosljivih naprav, biomarkerjev in personalizirane medicine približala precej zgodnejšemu odkrivanju zdravstvenih tveganj.

Toda obstaja past.

»Več podatkov samo po sebi ne pomeni boljše preventive. Vedeti moramo, kateri podatki so pomembni in kaj konkretno narediti, ko sistem zazna tveganje. V nasprotnem primeru ustvarjamo samo več opozoril in več tesnobe, ne pa nujno tudi boljšega zdravja,« opozarja Mimica.

Z umetno inteligenco prihaja tudi vprašanje, ki bo postajalo vse pomembnejše. Če algoritem spregleda bolezen ali priporoči napačen postopek, kdo je odgovoren? Zdravnik, bolnišnica ali podjetje, ki je algoritem razvilo?

Preprostega odgovora ni, saj vsi sistemi umetne inteligence ne bodo imeli enake stopnje samostojnosti. Če sistem zdravniku zgolj pomaga pri sprejemanju odločitev, imata zdravnik in zdravstvena ustanova še vedno pomembno vlogo. Proizvajalec pa mora odgovarjati za varnost in delovanje svojega izdelka ter jasno opredeliti njegove omejitve.

»Ključno je, da nikoli ne pridemo v položaj, ko vsi zaupajo algoritmu, nihče pa v resnici ni odgovoren za njegovo uporabo.«

Kaj pa naši zdravstveni podatki?

Enako občutljivo je vprašanje zdravstvenih podatkov. Težko si je predstavljati bolj intimno zbirko informacij o posamezniku, hkrati pa so prav ti podatki osnova, brez katere si je težko predstavljati resen razvoj personalizirane medicine in umetne inteligence.

Mimica meni, da napredek in zasebnost nista nujno v nasprotju, vendar mora biti varstvo podatkov v sistem vključeno že od samega začetka.

»Ljudje bodo pripravljeni dovoliti, da njihovi podatki prispevajo k boljši medicini, le če bodo razumeli, kdo jih uporablja, zakaj jih uporablja in kakšen nadzor imajo nad njihovo uporabo.«

Bolnišnica leta 2055 morda sploh ne bo več takšna, kot jo poznamo

Kaj pa bi nas najbolj presenetilo, če bi lahko danes stopili v bolnišnico leta 2055?

»Mislim, da predvsem to, kako malo bo bolnišnica vezana na samo stavbo. Del diagnostike in spremljanja pacientov bo potekal doma s pomočjo senzorjev in neprekinjenega spremljanja, umetna inteligenca pa bo filtrirala ogromne količine podatkov in opozarjala, ko bo potrebno ukrepanje.«

Stroji bodo po njegovih napovedih prevzeli velik del rutinskih analiz, administracije in verjetno tudi nekatere zelo natančne postopke. Toda zdravnik zaradi tega ne bo izginil.

»Njegova vrednost bo morda še večja pri sprejemanju zapletenih odločitev, razumevanju širšega konteksta in pogovoru s človekom, ki je bolan in želi vedeti, kaj se z njim dogaja. K temu stremimo,« pravi Mimica.

Ne glede na ves razvoj umetne inteligence, robotike in digitalizacije pa se v medicini nekaj nikoli ne bi smelo spremeniti: zaupanje. Pacient ni le skupek podatkov in diagnoz, temveč človek, ki se pogosto znajde v zelo ranljivem položaju.

»Avtomatiziramo lahko analize, dokumentacijo in velik del procesov, vendar empatije, odgovornosti in sposobnosti, da človeku pojasnite, kaj se z njim dogaja, nikoli ne bi prepustil izključno tehnologiji,« zaključuje Mimica.

Vir: jutarnji.hr