Vlaknine za boljšo prebavo: Topne ali netopne?

Vlaknine za boljšo prebavo: Topne ali netopne? (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
15. 11. 2012

Prehranske vlaknine uvrščamo med prebiotike. Te s svojimi pozitivnimi učinki izboljšajo zdravje organizma in so nepogrešljive za prebavo. Kakšna pa je sploh razlika med topnimi in netopnimi vlakninami? In katere vlaknine so boljše? Topne ali netopne?

Zaprtost - težava, s katero se srečujejo mnogi

Z vlakninami bogata prehrana izboljšuje odvajanje blata pri zdravih ljudeh, ker vlakna zagotavljajo velik volumen in mehkejše blato.

Vsak dan naj bi zaužili okoli 35 gramov vlaknin, od tega 5 do 10 gramov topnih in 25 do 30 gramov netopnih.

Kakšna je razlika med topnimi in netopnii vlakninami?

Netopne, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, oreščkih, stročnicah, otrobih, ječmenu, rižu in polnozrnatih izdelkih, vežejo nase žolčno kislino in druge škodljive spojine iz črevesja in njegove okolice, s tem pa pospešijo njihovo izločanje iz telesa.

Topne vlaknine pa opravljajo vzdrževalna dela v arterijah in vežejo nase kisline za prebavo, ki vsebujejo holesterol. Za tvorbo manjkajočih količin kisline morajo jetra iz krvi posrkati dodaten holesterol, zaradi česar se zniža vrednost holesterola v krvi.

Predpisano količino topnih vlaknin lahko zlahka zaužijete že za zajtrk, če vam uspe vase spraviti porcijo ovsenih kosmičev, grenivko in dve rezini polnozrnatega kruha.

Pri netopnih pa se boste morali bolj potruditi, zaužiti boste morali dovolj žitaric, sadja in zelenjave, če boste pretiravali, pa bodite pripravljeni na obstransko dogajanje v črevesju.