Za potešitev žeje sta najprimernejša voda in nesladkan čaj!

Za potešitev žeje sta najprimernejša voda in nesladkan čaj, a potrošniki pogosto posežejo tudi po nizkoenergijskih brezalkoholnih pijačah, ki jim pogovorno pravimo 'voda z okusom'. Hiter pregled seznama sestavin razkrije, da je na prvem mestu voda, na drugem je navadno sladkor, sledijo sok, aditivi in arome. Torej večina nizkoenergijskih pijač res vsebuje tudi nekaj dodanega soka, a tega je bolj za vzorec, in sicer od 0,1 do največ 3 %, nekatere pa vsebujejo le arome.

Vse pijače pod drobnogledom so bile 'obogatene' z aromami

Prav vse pijače, ki so jih vzeli pod drobnogled, so bile 'obogatene' z aromami, ne glede na to, ali so vsebovale sok ali ne. “Poleg arome pa proizvajalci pijačam najpogosteje dodajajo še citronsko kislino ali soli (natrijevi citrati) za uravnavanje kislosti, za preprečevanje oksidacije izdelka pa askorbinsko kislino ter konzervansa natrijev benzoat in kalijev sorbat,” je izpostavila Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: “Uživanje nizkoenergijskih pijač, ki vsebujejo natrijev benzoat, odsvetujemo otrokom, saj je EFSA ugotovila, da vrednosti ADI za benzojsko kislino in njene soli najpogosteje presežejo malčki in otroci, ki pogosto posežejo po izdelkih, ki vsebujejo ta konzervans. Izdelkom, ki vsebujejo benzojsko kislino in njene soli, naj se izogibajo tudi ljudje, ki so občutljivi in nagnjeni k alergijam.”

Pogled na hranilno tabelo pijač brez energijske vrednosti razkrije, da ne vsebujejo sladkorja, zato bi jima na prehranskem semaforju zasvetila zelena luč. A pozor, lahko vsebujejo sladila. Drugače pa je pri nizkoenergijskih pijačah, te so vsebovale od 3 do 4,1 g sladkorja na 100 mililitrov pijače. “Tako bi v povprečju z eno pollitrsko nizkoenergijsko pijačo zaužili kar 19 gramov sladkorja. Odrasel človek, ki na dan potrebuje okoli dva tisoč kalorij, bi z eno pollitrsko plastenko nizkoenergijske pijače zaužil kar 37 % še varne dnevne količine sladkorja (oziroma 75 %, če upoštevamo strožje priporočilo). Otrok do tretjega leta starosti, ki ima manjše potrebe po energiji, pa z eno plastenko zaužije 71 % še varne dnevne količine sladkorja, ob upoštevanju strožjega priporočila SZO pa bi za kar 42 % prekoračil še varno dnevno količino sladkorja,” opozarja Nika Kremić in dodaja: “Poleg tega, da s sladkimi pijačami zaužijemo veliko sladkorja, je problematično tudi, da kalorije zaužijemo s pijačo, in ne s hrano. Pijače s kalorično vrednostjo ne aktivirajo mehanizmov, ki v telesu in možganih uravnavajo sitost, zato tudi ne potešijo občutka lakote. Številne raziskave kažejo, da po zaužitju sladkanih pijač pojemo celo več, kot potrebujemo.”

Sladka pijača povzroča debelost

Tri raziskave, ki so jih objavili v ZDA, so potrdile povezavo sladkih pijač z mehurčki in sadnih pijač z epidemijo debelosti pri Američanih. Poraba teh pijač se je od 70. let prejšnjega stoletja podvojila, debelost pa je v istem obdobju dosegla 30 odstotkov odraslih v ZDA.

Vpliv na gene
V prvi raziskavi je sodelovalo več kot 33 tisoč ameriških moških in žensk. Rezultati študije so pokazali, da pitje sladkih pijač vpliva na gene, ki uravnavajo telesno maso. Raziskovalci so genetski profil sodelujočih pridobili s pomočjo 32 različic genov, za katere je znano, da vplivajo na maso. Prav tako so določili prehranjevalne navade sodelujočih, njihovo uživanje sladkih pijač in ukvarjanje s telesno vadbo.

Mineralna voda pomaga
Drugi dve študiji sta se osredotočili na otroke. Eno raziskavo so raziskovalci opravili v otroški bolnišnici v Bostonu in proučili 224 čezmerno težkih mladostnikov, ki so leto dni pili vodo ali lahke pijače z mehurčki. V tem obdobju so ti najstniki v povprečju pridobili le 0,68 kilograma v primerjavi z 1,5 kilograma v drugi skupini najstnikov, ki je pila sladke pijače.
Zadnjo študijo pa so izvedli raziskovalci na nizozemski univerzi. V raziskavo so vključili 641 otrok, starih od 4 do 11 let. Po 18 mesecih so otroci, ki so pili nizkokalorične pijače, v povprečju pridobili 6,39 kilograma teže v primerjavi s 7,36 kilograma v skupini otrok, ki so pili sladke sadne pijače.

Krive so kalorije
Sonia Caprio z univerze Yale je v reviji New England Journal of Medicine, v kateri so bile objavljene ugotovitve študij, zapisala, da vse skupaj kaže na pomen kalorij v sladkih pijačah. Po njenem mnenju te raziskave zagotavljajo močno spodbudo za priporočila in politične odločitve za omejitev porabe sladkih pijač.

Nasvet: za potešitev žeje si natočite vodo iz pipe. Okus ji lahko popestrite sami, če ji dodate metine liste in na kolobarje narezano limono ali vanjo iztisnete limonin sok. Takšna 'voda z okusom' bo brez sladkorja in aditivov pa še bolj prijazna je za naš žep, saj stane le nekaj centov na liter.

Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ