Bolečina v prsih, kratka sapa, utrujenost in krči v nogah so lahko znaki zoženih ali zamašenih arterij. Preberite, kako jih prepoznati pravočasno in kako zaščititi zdravje srca.
Krvne žile delujejo kot zapleten sistem cest. Skrbijo, da kri, bogata s kisikom, nemoteno potuje od srca do vseh delov telesa. Pri aterosklerozi se v arterijah postopoma nalagajo obloge, ki nastajajo zaradi poškodb notranje stene žile ter kopičenja maščob, holesterola in drugih snovi. Ta proces lahko poteka tiho več desetletij. Težave pogosto opazimo šele takrat, ko pride do resnih zapletov, včasih žal tudi do srčnega infarkta ali možganske kapi.
Srce je najbolj obremenjeno med naporom in stresom
Do zamašitve arterij pride, ko se v notranjosti krvnih žil kopičijo maščobne snovi, holesterol, celični odpadni produkti in kalcij. Te obloge imenujemo plak. Sčasoma se plak povečuje, otrdi in zoži žile. Kadar zožitev prizadene žile, ki s krvjo oskrbujejo srčno mišico, govorimo o koronarni bolezni srca.
Srčna mišica za učinkovito črpanje krvi potrebuje stalen dotok kisika. Ko zožene arterije omejijo pretok krvi, je srce pod večjim pritiskom, zlasti med telesnim naporom ali stresom.
Kateri pa so najbolj očitni znaki, da je prišlo do zamašitve žil?
Bolečina ali pritisk v prsih
Bolečina, tiščanje ali pritisk v prsih so med najpogostejšimi znaki zmanjšanega pretoka krvi do srčne mišice. Občutek lahko spominja na težo, stiskanje ali polnost v prsnem košu. Težave se pogosto pojavijo med telesno dejavnostjo ali čustvenim stresom, ko srce potrebuje več kisika, v mirovanju pa običajno popustijo.
Oteženo dihanje
Ko srce ne more prečrpati dovolj krvi za potrebe telesa, se lahko pojavi občutek pomanjkanja zraka. Hoja po stopnicah ali nošenje vrečk iz trgovine lahko nenadoma postaneta zelo naporna, saj mišice ne dobijo dovolj kisika.
Neobičajna utrujenost
Pri zoženih krvnih žilah mora srce delati močneje, da ohranja krvni obtok. Ta dodaten napor lahko povzroči dolgotrajno utrujenost, tudi če dovolj spite.
Bolečine in krči v nogah med hojo
Če zamašitev prizadene krvne žile v nogah, se lahko razvije periferna arterijska bolezen. Med hojo se lahko pojavijo boleči krči v mečih, stegnih ali kolkih, ker mišice ne dobijo dovolj krvi, bogate s kisikom.
Vrtoglavica in omotičnost
Zmanjšan pretok krvi v možgane lahko povzroči nenadne epizode vrtoglavice, omotičnosti ali občutek nestabilnosti. To se zgodi, ko možgani začasno ne dobijo dovolj kisika.
Pozorni bodite tudi na naslednje znake:
- odrevenelost, občutek mraza ali šibkost v dlaneh in stopalih;
- rane ali razjede na prstih, stopalih ali nogah, ki se počasi celijo;
- spremembe barve kože na nogah ali rokah, ki lahko postane bleda ali modrikasta;
- hiter, nepravilen ali preskakujoč srčni utrip tudi v mirovanju;
- pogosti in močni glavoboli ali nepojasnjena bolečina v čeljusti in vratu.
Če zoženih ali zamašenih arterij ne odkrijemo in zdravimo pravočasno, lahko vodijo v resna srčno-žilna obolenja.
Dolgotrajno zmanjšan pretok krvi oslabi srčno mišico in lahko povzroči srčno popuščanje. Če del plaka poči, se lahko na tem mestu oblikuje krvni strdek. Takšna nenadna in popolna zapora prekine dotok krvi v del srčne mišice, kar povzroči akutni srčni infarkt. Če strdek prekine dotok krvi v možgane, nastane možganska kap.
Zato je zgodnje prepoznavanje simptomov zoženih ali zamašenih arterij izjemno pomembno. Pravočasna diagnoza zdravnikom omogoča, da ukrepajo, še preden pride do življenjsko nevarnih zapletov.
Vir: zdravlje.kurir.rs
