11 stvari, ki se jih od dreves lahko naučimo o življenju

Walt Whitman, ameriški pesnik in novinar, pojasnjuje 11 stvari, ki se jih od dreves lahko naučimo o življenju.

Drevesa niso le vir radosti, pravi, so tudi vir neslišane moralne modrosti.

Ko je Whitmana pri štiriinpetdesetih zadela kap, zaradi katere je postal paraliziran, se je v sklopu svojega okrevanja povezal z naravo. Obiskoval jo je, ker se je tako lahko naužil svežega zraka.

To ga je navdihnilo, da je napisal niz kratkih proznih del. Knjiga je vsebovala anekdote iz njegovega življenja, predvsem pa je pisal o stvareh, ki se jih je o življenju naučil pri opazovanju dreves.

Kaj nas lahko po mnenju tega cenjenega avtorja o življenju naučijo drevesa:

1. Drevesa nas učijo pristnosti

Whitman pravi, da je tiha, a mogočna narava dreves, močan dokaz pristnosti. Opisuje jih kot »tako nedolžna in nenevarna, hkrati pa divja«, ker so prav takšna, kot so, brez vsakršnih olepšav.

drevesa nas učijo, da moramo sprejeti svoje bistvo in se ne smemo obremenjevati s kritiko drugih in s pravili, ki jih narekuje družba
od teh naravnih stvaritev se učimo, da moramo ostati zvesti sebi, in to ne glede na okoliščine
drevesa se dvigajo visoko, hkrati pa so trdno zasidrana v tla, izžarevajo lepoto in življenje, ne glede na situacijo, v kateri se znajdejo

Prihaja pozeba. Ni še prepozno za zavarovanje vrtnin, a raje pohitite

2. Drevo nas uči, da moramo biti pozorni na stvari, ki nas obkrožajo

Ta čudesa narave lahko zelo natančno zaznavajo spremembe vremena in vetra, temperature ter celo svetlobe oziroma odtenkov.

Vedno se prilagodijo, ker so pozorna na spremembe v okolju. Ne upirajo se jim, ampak prevzamejo nadzor nad edino stvarjo, ki jo lahko nadzorujejo – nad svojim vedenjem.

S svojim vedenjem nas tako učijo, kako prisluhniti svoji okolici, da lahko posledično prilagodimo svoje reakcije in nadzorujemo svoje vedenje. Če bomo razumeli, kaj se dogaja okoli nas (in zakaj), se bomo zavestno lahko odločili za pravo reakcijo na vse, kar nas čaka.

3. Drevesa nas učijo, kako ostali potrpežljivi in se pripraviti na vse, kar nas čaka

Whitman je opazil, da drevesa vsrkavajo univerzalen tok, pa čeprav se v obsegu, višini in strukturi med seboj razlikujejo. Svojo rast morajo namreč skrbno odmerjati, da se ne bi poškodovala. Najprej morajo okrepiti jedro in poskrbeti, da bo deblo trdno in močno, ker je od tega odvisna njihova stabilnost.

Nekatera drevesa pa vseeno poženejo preveč vej in listja, da lahko vsrkajo čimveč svetlobe, medtem ko druga preveč zrastejo v širino ali višino, še preden je njihovo deblo pripravljeno in zrelo.

Tovrstna drevesa ponavadi utrpijo poškodbe in bolezni na deblu in vejah oziroma, kar je še huje, umrejo, še preden se lahko v celoti razvijejo.

Drevesa nas torej učijo, da si moramo vzeti čas.

Z zgledom nam kažejo, kako pomembno je, da se pripravljamo in učimo, kako svoje sposobnosti izkoristiti. Če bomo prehitri, morda ne bomo uspeli vsega obvladati, ampak se bomo zlomili in posledično trpeli.

Drevo nas uči, da je za vsako stvar pravi čas in razlog, zakaj do tega pride.

Sporočajo nam, da bomo vsi nekoč dobili, kar nam pripada, a se bo to zgodilo ob pravem času. Zato moramo biti potrpežljivi, da bomo lahko trdni in pozitivni, ker s prehitevanjem stvari ne bomo dosegli dolgoročnih rezultatov

4. Drevo nas uči, kako pomembno je, da smo del skupnosti

Znotraj družine uspeva veliko vrst dreves. Drevesa se skupaj lahko spopadejo z vročino, mrazom in sušo, ker zgradijo ekosistem, s katerim se medsebojno podpirajo. Strokovnjaki so dokazali, da so drevesa v omenjenem okolju zelo zdrava in precej stara.

Kot naši listnati sosedi pa tudi mi potrebujemo druge ljudi, da lahko v tem svetu preživimo. Sčasoma postanemo odporni na življenjske preizkušnje in izzive, ker se po pomoč in podporo lahko obrnemo k prijateljem in družini.

Tudi filozof Mark Nepo je rekel, da je izkušnja ljudi podobna izkušnji dreves. Čeprav je vsak izmed nas posameznik z drugačnimi izkušnjami in pogledom na svet, nas povezuje skupno bistvo in naš instinkt nam omogoča, da se drug na drugega lahko zanesemo, še posebej v obdobju, ko ne razumemo, kaj se okoli nas dogaja.

5. Poleg tega nas drevesa učijo, kako lahko uspevamo tudi, kadar smo sami

Kljub vsemu obstajajo drevesa, ki živijo v samoti, še posebej v najbolj odmaknjenih kotičkih sveta.

Kot ti čudeži narave pa se tudi mi lahko od časa d očasa znajdemo v samoti, ko nam ljudje obrnejo hrbet oziroma nas zapustijo v najbolj težavnem obdobju našega življenja.

Tudi v takšnem obdobju se lahko zgledujemo po drevesih, ki nas učijo, da moramo verjeti in zaupati vase in v svoje sposobnosti.

Učijo nas, da moramo vztrajati, čeprav nimamo podpore drugih oziroma so naša sredstva omejena.
Dokazujejo nam, da nas nič ne more uničiti in noben izziv nas ne more premagati, če bomo zbrali dovolj poguma.
Ne glede na to, kako huda in težavna je situacija, gre vseeno za izkušnjo, iz katere se lahko nekaj naučimo, dozorimo in razvijemo pozitiven odnost do življenja, tako kot drevo, ki tudi v osamljenosti raste, razteza svoje veje in krepi svoje liste.

6. Drevo nas uči skromnosti

Ne glede na to, kako mogočna ali visoka so drevesa, so vedno skromna. Včasih zlahka pozabimo nanje in se ne zmenimo za ta veličastna bitja, ker so ves čas prisotna.

Drevesa se razvijejo iz majhne sadike, velike kot človeška dlan. Iz tega se lahko naučimo, da vsi zrastemo iz malega, zato se moramo opominjati, da prav vsi začnemo z majhnim (kot tudi drevesa), ne glede na to, kako pomembni in uspešni bomo pozneje. Tako bomo ostali prizemeljeni in ne bomo izgubili empatije do drugih.

7. Drevesa nas učijo, kako v času nevarnosti obstati

Drevesa so ves čas podvržena zunanjim dejavnikom tveganja, a kljub vsemu pokončno stojijo, tudi takrat, ko jim grozi smrt.

Drevesa nas učijo, da v najhujših izzivih ostanemo močni.
Sporočajo nam, da lahko tudi težave in težavni ljudje, s katerimi imamo opravka, naše življenje kljub temu obogatijo.
Naše izkušnje s težavami nam bodo pomagale, da se bomo naučili, kako zmagati in premagati težave.

8. Drevo nas uči, kako vedno najti žarek upanja

Ne glede na to, da so ves čas pri miru in se ne morejo premakniti, pa se lahko premikajo z vetrom, kopajo v sončni svetlobi in spomladi razširjajo svoje veje.

Sporočajo nam, da je lepo, če smo lahko ves čas srečni in pozitivni, ker bomo v življenju bolj uživali, če bomo znali tudi v težavnem obdobju poiskati žarek upanja.

Težave so neizogiben del življenja, kar pa nam ne sme preprečiti, da ne bi uživali v srečnih trenutkih z ljudmi, ki nam veliko pomenijo. Težave nas lahko sreče oropajo samo, če jim to dovolimo.

9. Drevesa nas učijo, da se lahko kdaj tudi zlomimo in popustimo

Kadar drevesa ne zdržijo več, padejo na tla oziroma izgubljajo veje. Takrat od sosednjih dreves ne zahtevajo več prostora ali podpore, preprosto popustijo, ker se zavedajo, da je napočil njihov čas.

Učijo nas, da je tudi to del življenja in da za to ne potrebujemo nikogaršnjega dovoljenja.
Zato lahko pokažemo tudi čustva, kot so jeza, bridkost, bolečina ali žalost.
Omenjenih čustev nam iz strahu, da nas ljudje ne bi razumeli, ni treba skrivati.

10. Drevo nas uči, da bomo z močnimi koreninami dosegli svoje cilje

Vrednote gradimo na svojih koreninah, zato nas to (skupaj z vzgojo) ohranja in nas vodi, kadar se soočamo z odločitvami, ki nam lahko spremenijo življenje.

Kot pri drevesih je tudi pri nas tako – če je naš sistem vrednot močan, nas bo vodil in usmerjal v pravo smer, v smer življenja, ki si ga želimo.

11. Drevesa nas učijo, da lahko tudi drugim nudimo zatočišče in oporo

Če bomo poiskali zatočišče pri drevesu, nam bo to lahko v uteho. Večina ljudi ve, kaj pomeni, ko stojiš pod drevesom in te preplavi tolažeč in pomirjujoč občutek, pa čeprav le za kraetk čas.

Drevesova senca, vetrc ter vonj njegovih cvetov nam ponujajo idealno mesto za sprostitev.

Kot drevesa lahko tudi mi drugim ponudimo zavetje in tolažbo.
Prijateljem in družinskim članom, ki trpijo, lahko olajšamo bolečino.
Če smo kot ljudje bolj razviti, bomo tudi odnose z drugimi bolj cenili. Ko nas bodo izkali, se bomo odzvali, v naši družbi pa se bodo počutili sproščeno in domače.