Če delate na vzdržljivosti in koordinaciji s športi kot so kolesarjenje, plavanje, tek, ples ali zumba, s tem aktivirate nevronske mreže in spodbudite prekrvavitev živčnih celic v hipokampusu.
To je predel možganov, v katerem se vmes naloži aktivno znanje, ki ga lahko prikličemo, preden se usidra v dolgoročni spomin. In prav tam v hipokampusu šport spodbuja tudi tvorjenje nevrotrofičnega dejavnika BDNF. Ta protein spodbudi celice k rasti in poskrbi za sveže povezave – glede na študijo bostonske univerze to ščiti tudi pred demenco. Ne pozabite, da redno gibanje zmanjšuje tudi tveganje za možgansko kapo.
Pametni brez stresa
V posteljo
Vsak dan si privoščite od sedem do devet ur spanja. Medtem ko sanjamo, so naši možgani aktivni. Ponoči razvrščajo dogodke dneva, ponovi se naučeno in se tako vžge v naš »arhiv«. Naslednje jutro se tako prebudimo sproščeni – in malce bolj pametni.
Photo by juan garcia on Unsplash
Čisto brezdelni
Lahko bi delali tudi 24 ur na dan, pa še vedno ne bi vsega opravili. Toda če smo stalno pod nekim pritiskom, naše telo izloča kortizol. Ta hormon nam pomaga prebroditi stresno fazo, vendar pa zavre spomin, povzroči, da nismo osredotočeni, pozabljivi in na dolgi rok ubija naše živčne celice. Zaradi samih sebe si med delom privoščite redne odmore, pojdite na sprehod in nato nadaljujte bolj sproščeno. Morda znate drugim celo svetovati, kako naj si odpočijejo, zato upoštevajte lasten nasvet in se uležite, ne mislite na nič in meditirajte.
Želja po učenju
Photo by Daniel Frank on Unsplash
Nove preizkušnje
Nevrološki strokovnjaki vedo, da se naši možgani celo življenje usmerjeni v iskanje nečesa novega. Še dobro, da nanje vplivajo tudi naša doživetja. Da smo radovedni in da se z navdušenjem učimo nečesa novega. Bodisi tuje jezike, žongliranje ali šivanja – pomembno je, da urite vaše možgane in se pri tem zabavate.
Ah, še to: zahtevne dejavnosti kot so razvijanje strategij ali obvladovanje konfliktov, delujejo pozitivno tudi v starosti. Tako je ugotovila študija leipziške univerze.
Stavite na mreženje
Socialna interakcija
Smejte in pogovarjajte se s prijatelji in kolegi – vaši možgani morajo namreč v tem primeru bliskovito hitro interpretirati gestiko, mimiko in izrečeno. Kot nekakšen anti-aginig za naše mišljenje. Bolj se nas nekaj dotakne čustveno, toliko dlje si zapolnimo informacije in toliko bolj se spominjamo na pogovore.
Digitalno ni samo slabo
Ne odrecite se novim tehnologijam, kot so pametni telefoni in internet. Te prav nič ne poneumljajo. Prav nasprotno: znanstveniki kalifornijske univerze so ugotovili, da iskanje po spletu aktivira spominski center starejših ljudi – možganske funkcije spodbuja celo delo za računalnikom ali igranje z igralno konzolo.
Inteligentno prehranjevanje
Photo by engin akyurt on Unsplash
Hrana za živce
Zjutraj so možgani lačni sestavljenih ogljikovih hidratov (polnozrnat kruh, ovseni kosmiči), beljakovin (jajca, piščančje hrenovke) in sadja. Jagode poleg tega vsebujejo metilsalicilno kislino, ki pospešuje prekrvavitev, pomaranče barvilo fisetin, ki spodbudi možganske celice, ki so pristojne za dolgotrajen spomin. Oreščki in mandlji so zahvaljujoč B vitaminov hrana za živce, temna čokolada pa zaščiti živčne celice s flavonoidi. Možgani imajo radi tudi ribe, kot je losos, laneno olje in orehe.
Miselna dieta
Našim sivim celicam dobro dene tudi občasno postenje. Primerno za lažjo različico: zmanjšanje vnosa sladkorja. Mislite, da ne boste sposobni razmišljati brez sladkorja? V tem primeru vdihujte rožmarinovo ali limonovo olje – njihove arome zvišajo sposobnost koncentracije.
Izzivi za vaše možgane
Zemljevid namesto navigacije
Če ne obremenjujemo naših nevronov, se izgubijo povezave med njimi. Kot na primer pri slepem zaupanju navigaciji. Smo vas ujeli? Poskusite spet malce vaditi občutek za orientacijo: poti načrtujte v glavi in s pomočjo spomina. Tako si jih boste trajno vtisnili v spomin.
Obratna telovadba za možgane
Besedilo berite od zadaj naprej in stavke tudi na glas spregovorite. Začnite s zadnjo besedo in končajte s prvo. To je izvrstna vaja za govorni center in obe možganski polovici.
Vaja koordinacije
Idealno se je naučiti novega plesa. Lahko pa obe možganski polovici spodbudite tudi drugače: zamenjajte roko pri umivanju zob. Ali pa se z levim komolcem dotaknite desnega kolena – in nato obratno.
Urjenje spomina
Naučite se na pamet nekaj telefonskih številk. To krepi nevronske mreže in možnosti spomina.
Preberite še: Veščine, ki nam pomagajo v življenju: naš obraz izdaja več kot tisoč besed – le pravilno jih je treba prebrati
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
