10 stvari, ki sem se jih naučila, ko sem šla skozi preobrazbo telesa

10 stvari, ki sem se jih naučila, ko sem šla skozi preobrazbo telesa (foto: Cottonbro | Pexels) Cottonbro | Pexels
21. 5. 2021

10 pomembnih lekcij.

Pred nekaj leti sem se odločila za veliko sprememb v svojem življenju. Na seznam se je uvrstila tudi preobrazba telesa.

Svojega telesa nisem sovražila, toda že takrat sem pridno trenirala in neskončno me je frustriralo to, da se kljub vloženemu trudu v telovadnici ni prav nič spremenilo oziroma se je spremnilo zelo malo.

Odločila sem se, da se bom ugotovila, zakaj.

Česa vse sem se skozi to obdobje naučila oziroma kaj vse sem potrdila ...

Mimogrede: trajalo je nekaj več kot leto dni, nekatere izkušnje so se zgodile druga za drugo, nekateri rezultati so se pokazali kasneje. Včasih je bila na testu ena stvar in šele nato druga, včasih več stvari naenkrat. Tu pa je povzetek celotnega obdobja skupaj.

1. Triki ne obstajajo

Nekaj, kar večina verjetno ne želi slišati – a takšna je resnica. Ne obstaja preprost trik, ki bi čez noč pripeljal do telesa, ki si ga želite. Če se vam, ki ta trenutek berete, to zdi logično, naj vam zaupam, da še vedno obstaja veliko ljudi, ki upajo na hitro rešitev.

Preizkusila sem vse. Se udeležila hardcore vadb, nato plesa, nato začela z boksom. Bila sem zdrava in dobro telesno pripravljena, toda na zunaj denimo ni bilo rezultata.

To pa zato, ker sem pozabila na širšo sliko – samo ena velika sprememba v življenjskem slogu ni dovolj.

Kar sem nato dosegla v letu dni, je bilo zaradi kombinacije več stvari oz. sprememb – v prehrani, vadbi in življenjskem stilu na sploh.

2. Več ni vedno boljše

Ko gre za vadbo.

Ko sem začela trenirati, sem trenirala vsak dan. No, občasno sem sobotni ali nedeljski trening zamenjala z vzponom na hrib, a tudi tu se nisem zadrževala.

Nisem pa se zavedala, da je bilo to – za moje telo in glede na moj cilj – povsem nepotrebno in da sem si s tem pravzaprav stvar otežila.

Zdelo se mi je sicer, da pokurim na tone energije.

A potem sem dan zaključila s prenajedanjem, saj je bil moj apetit po tako napornih treningih enormen.

To sicer ne velja za vse, a je pogosto – veliko ljudi bo opazilo povečan apetit, zaradi česar je težje slediti svojemu načrtu. In to je vsekakor bila moja izkušnja.

Zdaj treniram največ trikrat do štirikrat na teden. Vedno poskrbim, da si vzamem dovolj dni za počitek. Poleg tega sem začela veliko bolj uživati v vadbi.

3. Ni se treba gnati do nezavesti

Povezano s prejšnjo točko. Pogosti in zelo naporni treningi so morda povsem nepotrebni.

Visoko intenzivna intervalna vadba (HIIT) je odlična vadba. Veliko pozitivnih lastnosti ima, poleg tega je vadba, ki ne vzame veliko časa (popolno za zelo zasedene dneve) in s pomočjo takšnega trening v kratkem času pokurimo veliko energije. Vse to potrjujejo številne raziskave.

Toda veste, kaj še potrjujejo raziskave? Da je prav tako zelo učinkovit trening za moč.

Približno štiri leta nazaj sem začela trenirati z novim trenerjem. Razložila sem mu, kako so videti moji treningi – večinoma je šlo seveda za zelo intenzivno kardio vadbo. Dobesedno sem se gnala do nezavesti.

Njegov nasvet: več uteži oz. vadbe za moč, manj HIIT.

Njegova razlaga je bila preprosta: ker preprosto toliko intenzivne kardio vadbe ni potrebne, tudi če želiš shujšati.

A če želiš oblikovati telo, potrebuješ vadbo za moč (ki se ji kasneje zagotovo pridružijo uteži, saj hitro napreduješ). Zakaj? Dvigovanje uteži pomaga ohraniti in pridobiti mišično maso, medtem ko vi pridno izgubljate maščobo. Temu pravimo rekompozicija telesa.

Zakaj bi si želeli pridobiti na mišični masi, če pa je vaš cilj izgubiti kilograme? Ne le da mišice sodelujejo pri porabi maščob, poskrbijo tudi za definicijo telesa.

Ne drži, da je dobra vadba le tista, po kateri vam znoj teče v potokih. Moj srčni utrip se je tudi ob dvigovanju uteži presneto pospešil.

4. Preprosto ne moreš ignorirati prehrane

Veliko let sem se izogibala dobro raziskanemu dejstvu – zgolj z vadbo ne bom prišla do cilja, ki sem si ga zastavila.

Pravzaprav sem razmišljala nekako tako: če trdo treniram vsak dan, potem lahko jem karkoli in nič ne bo narobe tudi, če si kdaj privoščim več, kajne?

Narobe!

Da bi izgubili težo, preprosto morate paziti, kaj oz. koliko vnašate v telo.

Pri meni pa je bilo tako: čeprav sem z intenzivno vadbo pokurila ogromno energije, sem vse to nadomestila že isti večer – in še pogosteje prekoračila.

5. Spremembe v prehrani so prekleto težke

Seveda je obstajal razlog, zakaj sem se tako upirala spremembam pri prehrani.

S prenajedanjem v resnici nisem imela težav vse dokler nisem v času študija začela delati. Srečna, da sem sploh našla službo in si tako omogočila študij …

Toda to je pomenilo, da so bile vse ure, ki niso vključevale študija, namenjene delu. Prisotnega je bilo tudi več stresa, več odgovornosti seveda in pritiska, da se moram vsakič izkazati.

Zato sem se ob koncu napornega dne (ta se je navadno končal med 23. in polnočjo) rada privoščila malo razvajanja – zelo pogosto v obliki hrane. Rezultate si lahko predstavljate. Kljub temu, da sem bila aktivna, sem hitro pridobila na teži.

Zato ta del preobrazbe ni bil lahek. Predvsem zato, ker je bila hrana zame tolažba, a si tega nisem nikoli priznala.

In ko sem si, kako sem prenehala s prenajedanjem? Poiskala sem drugačne načine, ki so mi pomagali pri spoprijemanju z negativnimi čustvi in s stresom.

Vadba je eden od načinov. Dodala pa sem še nekaj povsem preprostih tehnik.

Prav tako sem začela iskati nove recepte in jih testirala. In na koncu ugotovila, da je lahko tudi kuhanje zelo terapevtsko.

7. Kljub vsemu se ni treba odpovedati hrani, ki jo obožuješ

Samo zato, ker sem začela kuhati zdravo in ker sem vsak dan pridno skrbela za polnovredne obroke, to še ne pomeni, da si nisem privoščila ničesar »prepovedanega«.

Čisto iskreno, takoj ko to storiš – si rečeš, nikoli več čokolade – postaneš kup nesreče in na koncu si tega živila želiš še bolj. Takšna je bila moja izkušnja.

Škoda, ki si jo naredimo, ko se strogo omejujemo, nato prenajedamo, pa spet kaznujemo z omejevanjem, in spet pademo v prenajedanje … je večja, kot če se naučiš zmernosti.

Seveda je lažje reči kot storiti. A je vredno … Naučiti se, kako si privoščiti le en piškot naenkrat.

7. Dobro je poiskati razlog, ki nima nič opraviti s hujšanjem

Pri meni sicer ni šlo le za hujšanje. Toda ne glede na to – dejstvo je, da je preoblikovanje telesa naporno. To še posebej drži pri tistih zadnjih nekaj kilogramih. Ti so najbolj trdovratni.

Vendar ni nemogoče. A se je treba zavedati in predvsem sprejeti, da vse to zahteva čas. Ustvarjanje novih navad zahteva čas.  

Kako preprečiti, da bi razočaranje, ko boste stopili na tehtnico in ne bo spremembe ali pa bo številka celo večja, spodkopalo vašo motivacijo?

Postavite vizualne spremembe na stran. Fokus naj ne bo zgolj na hujšanju.

Ne razmišljajte o tem vsak dan. Vedno poskusite poiskati še druge razloge, zakaj si boste pripravili zdrav obrok, zakaj boste opravila vadbo … Nekaj, kar nima nič opraviti s hujšanjem.

8. Perfekcionizem je lahko največji sovražnik

Če ste že bili na dieti, potem vam je verjetno znan naslednji scenarij. »Prekleto, spet sem vse za…!« Saj veste, ko ste nameravali reči 'ne' vaši najljubši čokoladi in ste na koncu namesto enega koščka ob gledanju televizije pojedli celo.

To običajno vodi do tistega, ah, zdaj sem vse pokvaril/a in čisto vseeno je, če do konca tedna ne pazim, v ponedeljek bom začel/a znova.

In tako začenjate vedno znova. Naslednji ponedeljek. Naslednji mesec. Zdaj pa res.

To sem tudi jaz počela zelo pogosto. Nisem pa se zavedela, da sem to počela zaradi svojega perfekcionizma. Če ne morem slediti svojemu načrtu v popolnosti, ali ima sploh smisel?

Perfekcionizem v resnici ni potreben. In če boste tako pritiskali nase, boste sabotirali svoj načrt. Začenjali, prenehali, začenjali …

Vedno bodo vzponi in padci. Bodo slabi in dobri dnevi. Če si boste privoščili košček čokolade, ki sicer ni bi v vašem načrtu … Pa kaj. Že pri naslednjem obroku spet nadaljujem s svojim načrtom. En košček ne bo uničil načrta, pa tudi napredka ne.

Drugo je seveda, če se to dogaja čisto vsak dan, a tega verjetno ni potrebno posebej poudarjati, kajne? Če je težava resna, pa se za tem verjetno skrivajo še drugi razlogi, ki jih boste morali poiskati in si jih priznati.

9. Fotografiranje in zapisovanje je odlično orodje, čeprav se zdi trapasto

Postavite se pred ogledalo ali prosite nekoga, da vas na določena obdobja fotografira. Sami pa redno zapisujte tudi meritve oziroma obsege: roke, prsi, pas, boki, stegna.

Kasneje boste zadovoljni, da ste to počeli.

Včasih je težko opaziti spremembe. Tehtnica ne more izmeriti centimetrov v pasu in na rokah. Toda ko boste postavili fotografije skupaj in preverili številke, boste dobili zelo jasno sliko, koliko ste napredovali.

Podobno je tudi s prehrano. Naj se zdi še tako trapasto in dolgočasno (in verjetno se najde še vsaj pet drugih izgovorov), zapisovanje se bo obrestovalo, še posebej, ko začenjate. Neverjetno je, koliko ljudi namreč preceni, ko gre za prehrano. In v resnici vam vzame le 15 minut.

10. Ni nujno, da se boste potem zaljubili v svoje telo

Odvisno seveda tudi od tega, s kakšno miselnostjo ste začeli in kakšen je bil pravzaprav razlog za preobrazbo.

Morda mislite, ko bom izgledal/a na določen način ali ko bom dosegel/la določeno številko na tehtnici, potem se bo spremenilo vse.

Na žalost se to ne zgodi vedno.

Vse bi dali, da bi preoblikovali telo. Ko ga boste imeli, boste še vedno opazili številne »napake«. Če niste povsem zadovoljni s svojim telesom, je težko najti nekaj, kar boste ljubili, ne glede na to, kaj vse ste spremenili.

Sama sem že pred preobrazbo ugotovila: ko se osredotočiš na vse, kar ti telo omogoča, se vanj preprosto zaljubiš. Takrat si hvaležen, da lahko telovadiš, hodiš, se lotiš vsakodnevnih opravil … In po svojih najboljših močeh poskrbiš za zdravo in močno telo.

Preberite tudi: