To je eden najpreprostejših načinov, kako ostati usklajen s svojimi NAJVEČJIMI cilji v življenju

»Pred leti so eni mojih dragih prijateljic (rekli ji bomo Sara) diagnosticirali neoperabilnega raka. V zadnjem stadiju. Od takrat je imelo vse, kar je Sara počela, pomen. In vse pogosteje je – skupaj z ljudmi, ki so jo obkrožali – razmišljala o seznamih. Seznamih stvari, ki jih želi narediti, preden bo postala prešibka,« je v enem izmed svojih blogov zapisala Martha Beck, avtorica in življenjska učiteljica.

Ob tem sem pomislila na svojo prijateljico ...

Nekega dne je pri pregledu dojk otipala dve zatrdlini. Ni takoj reagirala, ker je bila v takšnem šoku. Za dva dni se je zaprla vase, mi je zaupala kasneje. Potem me je poklicala. A še takrat je blebetala (dobesedno) o vsem drugem.

Po nekaj minutah pogovora je le zbrala pogum. »Otipala sem dve zatrdlini. Ne eno, dve!« je nenadoma začela. »Celo življenje se mi je odvrtelo pred očmi. In ne znam ti opisati, kakšen strah čutim. Saj me je že bilo kdaj resnično strah v življenju, vendar nič, NIČ se ne more primerjati s tem, kar se ta trenutek dogaja v meni. Ne morem spati, ne morem jesti, ves čas mi je slabo. Trudim se funkcionirati, doma, v službi, a v resnici ne vem, kaj delam.«

Ne bom vas dolgočasila z vsemi podrobnostmi najinega pogovora, le še dve stvari, ki sta mi najbolj ostali v spominu.

Prva.

Med pogovorom mi je večkrat rekla: »Ne morem verjeti, da sem čas zapravljala za butaste stvari. Za nepotrebne skrbi. Za odnose, ki so me spravljali ob živce. Ne morem verjeti, da sem iskala izgovore za toliko čudovitih stvari in priložnosti, ki so se mi ponudile …«

Druga.

Tudi ona je začela je pisati sezname. Sezname stvari, ki jih želi spremeniti. Sezname stvari, ki jih želi storiti. Ljudi, ki jih želi obiskati in se z njimi bolje povezati.

Zanimivo, kajne?

V takšnih situacijah se veliko ljudi zateče k seznamom. Ki so presunljivo kratki, toda vsaka točka na kateremkoli od teh je zelo pomembna.

Kava s prijateljico, košarkarska tekma, objem – vse postane neznansko pomembno, ko se zavedaš, da je to lahko zadnja stvar s seznama, ki jo boš prečrtal.

Večkrat sem že razmišljala, zakaj tega ne počnemo ves čas …

Pišemo sezname. Ker je res preprosto – vse lahko zapišeš tudi v svoj telefon. Pa ni nujno, da so to seznami opravil za tisti dan. Lahko je seznam idej, kaj početi za vikende. Lahko je seznam filmov. Seznam idej za osebne projekte. Seznam stvari, za katere smo hvaležni ...

Vsakič, ko se pojavi ideja v glavi, misel, načrt – poskrbiš, da ta NE ostane tam, ker lahko zbledi, temveč vse zapišeš.

Sama sicer že ves čas sestavljam sezname. Na mizi imam vsaj tri beležke oz. planerje, vsak je namenjen drugi stvari. Vsak večer tudi naredim seznam opravil za naslednji dan – ki ga seveda čez dan vsaj trikrat prepišem in preoblikujem, vendar me to sploh ne moti.

Vendar o takšnem pisanju nisem nikoli razmišljala na način, kot ga povzemamo v nadaljevanju …

Avtorica piše, da sama na ta pristop zanaša že leta in ga toplo priporoča vsem.

Metoda sicer zahteva pozornost in nekaj prakse, a ko jo boste enkrat obvladali, boste ugotovili, da vam lahko ta skromen seznam opravkov prinese več sreče kot katerakoli zmagovalna srečka ali sanjske počitnice.

Je eden najboljših načinov, kako ostati usklajen s svojimi največjimi cilji v življenju. Ali bolje – s svojim namenom.

Tako gre …

1. Določite svoje dolgoročne cilje

Ta točka je zelo pomembna, ker se boste k njej vračali pri vseh naslednjih točkah. Torej ...

Začnite s seznamom za danes.

A preden ga spišete, si vzemite nekaj minut za miselno vajo.

Predstavljajte si, da ste v daljni prihodnosti. Za vami je dolgo in srečno življenje, ki se zdaj mirno zaključuje. Na smrtni postelji ste in razmišljate o svojem najbolj izpopolnjujočem življenju, kar ste ga lahko živeli.

S te velike perspektive odgovorite na dve vprašanji:

• Kako sem poskrbel/a, da je svet, v katerem sem živel/a, boljši? Oziroma Kako je moje življenje, moj obstoj naredil ta svet lepši?
• In kako/zakaj sem postal/a jaz boljša oseba, ker sem živel/a v tem svetu?

Kakšno zapuščino upate, da boste zapustili in kakšne izkušnje želite imeti preden umrete?

Razmislite – kakšen bi bil vaš odgovor ta trenutek.

Ni vam treba iskati neke absolutne resnice – samo vzemite si čas in bodite pozorni na to, kaj se bo pokazalo.

To vajo lahko izvajate tako pogosto, kot želite. Spreminjate svoje odgovore medtem ko se učite in rastete.

Kako vi vplivate na svet in kako svet vpliva na vas prispeva k precej dobri definiciji vašega življenjskega namena.

Tudi če se zdi ta trenutek vse precej nejasno – ko gre za odgovore na ti dve vprašanji – bo že to, da si jih postavite prebudilo vaše instinkte v zvezi s tem, kaj v resnici želite in nameravate storiti – pa naj gre za pomoč ljudem, idejo o novem produktu, potovanjih … Celo najbolj nejasna ideja je prvi korak.

2. Podrobno opišite svoje vsakodnevne naloge in opravila

Zdaj za trenutek odmislite zgornjo miselno vajo in se osredotočite na naslednje …

Zapišite vse, kar želite in morate storiti danes – VSE.

Ne zapišite le stvari, povezane z delom ali družinske obveznosti, ki vas čakajo. Zapišite tudi to, da želite prebrati nekaj strani knjige, igrati igrico, si depilirati noge, zaliti rože … Nič ni bilj ali manj pomembno.

Nato …

Preberite seznam in označite stvari (opravila), ki bodo prispevale k ciljem iz prve točke – torej odgovorom na dve vprašanji.

Bo to, da boste ta trenutek posesali sobo kakorkoli vplivalo na vas in prispevalo k boljšemu svetu? Kaj pa, če si boste vzeli čas in poklicali sestro, brata, najboljšega prijatelja – kako bo to vplivalo na vas? Ko boste na smrtni postelji, boste veseli, da ste šli na kavo z novim sodelavcem, ali vas bo razveselila misel na to, da ste uredili vse svoje fotografije?

Če vam bo katerakoli od teh nalog resnično pomagala pri uresničevanju ciljev ali pa vas bo v tem trenutku osrečila, potem šteje – vendar ne označite ničesar, kar počnete zaradi čiste obveznosti.

Nekatere stvari z vašega seznama vas bodo jasno vodile k ciljem iz prve točke, druge ne. O nekaterih ne boste povsem prepričani, zato zaupajte svojim občutkom – fizičnim in čustvenim odzivom, ko pomislite na to stvar.

Pozorni bodite tudi na to, kako se počutite, ko pomislite na posamezno točko s seznama – ob tem vam bo ali 'toplo' (zanimalo vas bo in vleklo naprej) ali 'hladno' (zdelo se vam bo dolgočasno, občutili boste nezadovoljstvo in celo odbilo vas bo). Zaupajte 'toplim' stvarem s seznama, te so bolj usklajene z vašim namenom.

3. Zdaj pozabite na večino stvari, ki ste jih pravkar zapisali

Tu navodila postanejo malo radikalna. Avtorica verjame, da vse, kar služi prvi točki, sodi na seznam stvari, ki bi jih v tem življenju resnično morali narediti. Vse ostalo gre na drug seznam – na seznam, kjer so stvari, ki vam jih ni treba narediti, pa čeprav so preproste, pa čeprav ugajajo ljudem.

No, še vedno bo dobro, če si boste vsak dan umili in nitkali zobe – konec koncev lahko skrb za zdravje zob vključimo pod točko ena – a ne bodite preveč presenečeni, ko boste videli, koliko stvari, ki ste jim do zdaj pripisovali precejšen pomen, v resnici pristane na tem drugem seznamu. 

Morda boste ugotovili, da naslednje srečanje, povezano z delom, pravzaprav nima smisla, ni v resnici tako zelo pomembno in se boste namesto tega odpravili na sprehod po gozdu.

Tudi če si ne morete privoščiti, da bi jutri dali odpoved, je seme posejano. Nekaj zelo mogočnega je v tem, da vidite podroben opis nezadovoljivih načinov preživljanja svojega minljivega časa na zemlji.

In ko se bo vaš notranji kritik uprl, se uprite nazaj.

»Vsaka dobra stvar v mojem življenju – delo, odnosi in dogodki, ki jih resnično ljubim – je bila rezultat razlikovanja med stvarmi, ki so v resnici pomembne in tistimi, ki sodijo na drugi seznam, ki ga moramo zavreči,« še zapiše Martha Beck.

Veliko bolj verjetno je, da boste naleteli na svoje popolno delo, pravo ljubezen, pravi uspeh, če se boste osredotočili na tisto, kar ima smisel in ne na tisto, kar se pričakuje od vas.

Preverite še:

• Kaj morate, glede na astrološki znak, v življenju opustiti?

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek