Kaj je epilepsija?

Na žalost se ob besedi epilepsija še vedno večina zdrzne, saj beseda nosi negativen prizvok. To kaže na nepoznavanje te bolezni, vendar pa se z njo lahko lažje soočamo, če znamo pravilno odreagirati oziroma, če o njej vemo več.

Kaj je epilepsija?

Kaj so vzroki za epilepsijo in koga pogosteje prizadene?

Vzroki za epilepsijo so lahko različni. Najpogosteje se pojavi v zgodnjem otroštvu, veliko manj pogosto pa v srednjem življenjskem obdobju. Nekoliko pogosteje se lahko ponovno pojavi po 45. letu starosti. V tem času so najpogostejši vzroki zanjo vnetja, tumor, žilne spremembe, kronično uživanje zdravil, alkohol, mamila in še bil lahko naštevali.

Kako poteka značilen epileptični napad?

Dobro je, da se zavedamo tudi, da obstaja več vrst epileptičnih napadov.

  • Če je žarišče postavljeno v senčni del, lahko oseba, ki bo doživela epileptični napad, nelagodje čuti v predelu žličke, to nelagodje pa potem seva v glavo. Vmes pa pride večkrat do motnje zavesti.
  • Nekateri bolniki imajo nekoliko dlje trajajoče napade. Lahko se zazrejo v neko točko, mlaskajo, izvajajo avtomatizme z nenamenskimi gibi rok ter podobno.
  • Če se žarišče pojavi v čelnem režnju, so napadi intenzivnejši. Spremlja jih motorična hitra dinamika, najpogosteje se pojavijo ponoči.
  • Generalizirani napadi pa so nekoliko manj pogosti. Med najbolj dramatične napade sodi t. i. veliki napad, ki ga spremlja ne samo izguba zavesti, temveč še generalizirani krči.
  • Mioklonični napadi se kažejo s kratkimi tresljaji rok, včasih tudi celega telesa.

Kako se epilepsija zdravi?

Najprej se moramo zavedati, da en napad ne pomeni nujno epilepsije. Tako zdravniki po prvem napadu še ne predpišejo primernih zdravil. Če pa je stanje bolnika povsem nedvomno, potem se zdravila vsekakor predpišejo. Kljub temu je treba zelo racionalno presoditi, kako se bodo zdravila jemala, ker imajo tudi nezaželene učinke. Zdravniki zato, preden nekomu predpišejo zdravila, pogledajo, ali je človek sicer zdrav.

Poleg tega je znano, da vsa zdravila niso primerna za vse vrste epilepsij. Zdravniki presodijo, katera oblika oziroma vrsta zdravila je najprimernejša za neko osebo. Ne glede na to, katera vrsta zdravila se predpiše, pa je cilj zdravljenja povsem jasen: doseči čim boljši nadzor nad epileptičnimi napadi.

Velja poudariti, da je zdravljenje epilepsije dolgotrajen proces, ki lahko traja več nekaj let. Pri nekaterih osebah traja vse življenje. Zelo pomembno je redno in dosledno zdravljenje, ki omogoča, da se napadi lahko znatno zmanjšajo.

Kako ravnati, če pride do epileptičnega napada?

Vsakdo od nas se lahko znajde v situaciji, da oseba v bližini nas doživi epileptični napad. Kako ravnati v takem primeru? Pomoč je odvisna od vrste in dolžine epileptičnega napada. Večina epileptičnih napadov običajno ne zahteva nobenega posebnega posredovanja.

Prva pomoč je vsekakor potrebna pri velikem generaliziranem epileptičnem napadu ter v posebnih okoliščinah, npr. če se epileptični napad zgodi v vodi. V teh primerih ponudimo našo pomoč ali/in pokličemo medicinsko pomoč.

Prva pomoč pri velikem epileptičnem napadu

  • Bolniku morate preprečiti, da bi se pri padcu poškodoval (odstranite vse nevarne predmete).
  • Bolniku zrahljajte oblačila okrog vratu (odvežite kravato, odpnite srajčni ovratnik) in pasu (odpnite pas na hlačah).
  • Glavo mu podprite z mehkim in ravnim predmetom (vzglavnikom, torbo, zvitim oblačilom).
  • Po prenehanju napada morate osebo, ki izgubi zavest, položiti v bočni položaj za nezavestnega.
  • Bolniku v usta ne dajajte nobenih predmetov, s katerimi bi preprečili, da bi si pregriznil jezik, ust mu ne odpirajte na silo.
  • Bolniku med napadom v usta ne dajajte nobene tekočine, dokler se mu ne povrne zavest.
  • Bolnika med napadom ne držite, krčev ne poskušajte fizično zaustaviti.
  • Vedno počakajte na kraju samem, da bolnik pride k zavesti.
  • Ponudimo mu pomoč ali po potrebi pokličite strokovno medicinsko pomoč.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza