Kako živeti z astmo?

Težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje so značilni simptomi astme - vnetne bolezni dihal, s katero sobiva od pet do deset odstotkov sodržavljanov. Kako pa je živeti z njo? Preberite v nadaljevanju!

Kako živeti z astmo? - Foto: Profimedia, profimedia

Pojavnost astme v zadnjih letih narašča zlasti v razvitejših okoljih, kjer je opazen tudi porast alergijskih bolezni. Neustrezno zdravljena astma lahko bolnikom povzroča hude težave in celo ogrozi bolnikovo življenje. Vendar za tak razplet dogodkov praviloma ni razloga, saj je mogoče astmo uspešno zdraviti.

Dobro obvladovanje bolezni pa omogoča tudi kakovostno življenje z boleznijo. »Pravilno zdravljen bolnik z astmo je brez težav, je normalno telesno zmogljiv, nima nočnih poslabšanj astme in ima normalno pljučno funkcijo. Dobro se morate zavedati, da ste za zdravljenje astme odgovorni ravno toliko kot vaš zdravnik. Brez znanja o astmi, poznavanja vprašalnika o urejenosti astme, obvladanja samozdravljenja poslabšanja astme in upoštevanja zdravnikovih navodil zdravljenje astme ne bo učinkovito,« poudarja prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Astma je ena najpogostejših pljučnih bolezni

Astma spada med najpogostejše pljučne bolezni. Značilni znaki so težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje.

Bolezen se, kot navaja prof. dr. Šu­škovič, sprva neredko najavi z noč­nim kašljem ali nočnim dušenjem, jutranjim kašljem, jutranjo kratko sapo ter težko sapo ob telesnih obremenitvah. Za astmo je značilno tako imenovano "astmatsko vnetje", to je vnetje dihalnih poti, za katerega vzroka stroka še ne pozna.

Znano pa je, da astmo dodatno poslabšajo alergeni, virusi in nekatere bakterije. Vnetje že samo oži dihalne poti, sprožilci iz okolja, kot je denimo tobačni dim, pa dihanje še otežijo.

Zato astmatsko vnetje zavirajo predvsem z zdravili, s katerimi kronične bolezni sicer ne pozdravijo, lahko pa jo učinkovito nadzorujejo. Učinkovita zdravila za zaviranje oziroma preprečevanje vnetja so inhalacijski glukokortikoidi in antilevkotrieni ter deloma tudi teofilin. Nekatera zdravila bolniki vdihujejo in s tem dosežejo dostop zdravila v sapnice, druga pa zaužijejo v obliki tablet ali jih prejmejo z injekcijo.

Zgodnji začetek zdravljenja astme preprečuje vnetno preoblikovanje malih bronhijev in razvoj trajne zapore dihal. Po samovoljni opustitvi protivnetnih zdravil se astma vselej povrne, še sporoča prof. dr. Šuškovič s Klinike Golnik.

Izobražen bolnik

Za obvladovanje astme je odgovoren bolnik sam, saj tako kot drugi kronični bolniki tudi astmatiki sobivajo s svojo kronično boleznijo in dnevno sprejemajo odločitve, ki vplivajo na njihovo zdravje.

Ker je astma nepredvidljiva bolezen, je bolnik v sodelovanju z zdravnikom tisti, ki lahko največ prispeva k uspešnemu zdravljenju. Zato je pomembno, da so bolniki o svoji bolezni dobro poučeni. 

Z rednim in neprekinjenim zdravljenjem, pozitivno naravnanostjo, redno telesno dejavnostjo in zdravim življenjskim slogom lahko dosežejo dobro urejenost astme, pri tem pa je pomembno, da se v največji meri izogibajo sprožilcem poslabšanja bolezni.

To so predvsem okužbe dihal, alergeni, izpostavljenost tobačnemu dimu in smogu, kronična vnetja nosu in obnosnih votlin, zatekanje želodčne kisline nazaj v požiralnik in opustitev preventivnih zdravil.

Dejavniki, ki vplivajo na težje obvladovanje astme, pa so predvsem kajenje, debelost in pridružene kronične bolezni, kot sta sladkorna bolezen in popuščanje srca.

Strokovnjaki s Klinike Golnik tako kot zdravim ljudem tudi bolnikom z astmo priporočajo redno telesno dejavnost, toda le tistim, ki imajo dobro urejeno bolezen. Poslabšanje bolezni lahko  nastopi v nekaj urah ali se razvije v tednu ali dveh. Zato je bistvenega pomena, da bolniki preprečujejo in prepoznavajo simptome, ki napovedujejo poslabšanje bolezni ter ustrezno ukrepajo. O vsem tem bolnike z astmo izobražujejo v šolah astme, ki potekajo v številnih zdravstvenih zavodih.

Z astmo je živel tudi J. F. Kennedy

Astma ne prizanaša niti številnim izpostavljenim posameznikom. Med njimi so bili denimo skladatelj Ludwig van Beethoven, igralka Elizabeth Taylor, raper Collio in John F. Kennedy, ki je bil najmlajši od petih predsednikov ZDA, ki so zboleli za astmo. V otroških in najstniških letih je bil zelo bolehen. Polega astme so ga pestile še številne druge bolezni, kot so davica, škrlatinka, oslovski kašelj, zlatenica, vnetje slepiča, spastični kolitis, pljučnica in različne vrste alergije. V srednji šoli se je njegovo zdravstveno stanje, vključno z astmo, tako poslabšalo, da je šolsko leto preživel v suhem podnebju Arizone, kjer je delal na ranču in se tako nekoliko okrepil. Na Univerzi Harvard se je začel ukvarjati s športom, zlasti plavanjem, in se uvrstil tudi v  univerzitetno plavalno ekipo. Med študijem si je kupil psa in ugotovil, da je alergičen na pasjo dlako, ki je sprožila astmo. Zaradi te alergije so bili Kennedyjevi tako edina ameriška predsedni ška družina, ki v Beli hiši ni imela psa. 

VIR: Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri