Ko notranji termostat pade pod 37˘C, se v možganih sprožijo akcije za vzdrževanje temperature

Samo okolje, v katerem živite, v največji meri vpliva na vašo prilagoditev mrazu.

Ko notranji termostat pade pod 37˘C, se v možganih sprožijo akcije za vzdrževanje temperature - Foto: profimedia

Mrazu se verjetno zavestno ne upirate kaj dosti, ampak se mu v veliko večji meri izognete, in sicer tako da se zatekate v tople prostore ali pa nadenete primerno topla ter zaščitna oblačila. Tako nam najverjetneje o grozotah mraza ne bi vedeli veliko povedati, saj ne sodite v skupino neustrašnih raziskovalcev mrzlih prostranstev. Ti so med svojim izzivom raziskovali tudi odzive človeškega organizma na mraz in rezultati so več kot zanimivi.

Zaznavanje mraza pri človeku

Naše telo ima notranji temperaturni termostat, ki je nastavljen na približno 37 stopinj Celzija. V določenih pogojih senzorji, ki so del živčnega sistema, zaznajo nižje temperature. Takrat se v hipotalamusu – možgansko termoregulatorno središče – začnejo dogajati akcije za vzdrževanje telesne temperature. Za preprečitev izgubljanja toplote poskrbijo žile, ki se v tem trenutku zožijo; po potrebi se vključi še drget mišic. Za mišično delo je namreč značilno, da sprošča toploto in nas na ta način greje. To nam omogoča, da se lahko samo do neke mere branimo pred mrazom, in to samo pred blago obliko.

Vsekakor je treba takrat poseči po dodatnih pripomočkih; to so zaščitni ukrepi, na primer uporaba kakovostnih zaščitnih oblačil ter zatekanje v toplejše prostore.

Navajanje na mraz

Seveda se mraza lahko navadimo oziroma naš organizem razvije določene prilagoditvene organizme. Zanje je značilno, da še daleč niso tako izraziti kot prilagoditveni mehanizmi na vročino. Mraz nas prične motiti, ko temperature dosežejo 10 stopinj Celzija.

Samo okolje, v katerem živite, v največji meri vpliva na vašo prilagoditev mrazu. Na naši celini so mrazu izjemno izpostavljeni Skandinavci. V mrzlem okolju telesno zaznavo mraza še dodatno povečujejo zimske padavine, led in veter; k še večji občutljivosti na mraz pa pripomore premajhna količina dnevne svetlobe.

Ljudje, ki živijo na mrazu, imajo razvito veliko boljšo telesno prilagoditev na mraz. Zanje je, na primer, značilno, da imajo specifično obliko telesa – večja masa in relativno manjša površina, preko katere se izgublja toplota. Izjemno pomemben dejavnik pri takšni vrsti ljudi je tudi način prehranjevanja, ki še dodatno modificira njihovo telesno prilagoditev na mraz.

Mraz v našem okolju

Nekateri med vami se na mraz prilagajate uspešneje, drugi manj. Zdrav človek kratkoročni temelj za prilagoditev lahko doseže že v samo nekaj tednih. Po večkratni izpostavitvi mrzlemu dražljaju telo namreč postane veliko manj občutljivo na mraz. Pri ponavljajočih izpostavitvah mrazu se naše ožilje krči veliko manj in tudi manj drgetamo ter nas tudi manj zebe. Pri tem se morate vseeno dobro zavedati, da je mraz za vas lahko nevaren, četudi ste se nanj dobro prilagodili.

Neugodni učinki mraza na telo človeka

V mrzlem obdobju je pogosto veliko več padcev ter več mišično-skeletnih poškodb, še zlasti pri tistih, ki veliko časa preživijo na prostem. Mraz ima lahko različne neugodne učinke na vašo zmogljivost in zdravje.

Začeten in blag odziv je občutek neugodja, ki vas moti, zato se v tem času tudi veliko težje zberete. Veliko manj ste zmogljivi za dejavnosti, ki zahtevajo od vas zlasti koncentracijo in pozornost. Obenem so veliko hladnejša tudi tkiva. Raziskave so pokazale, da se tudi psihofizična zmogljivost človeka v tem času zelo zmanjša. To za vas lahko pomeni, da boste v tem času veliko težje opravili neko nalogo, kot bi jo v toplejšem obdobju.

Mraz vpliva na delovanje hormonov

Mrzlo okolje vpliva tudi na hormonsko delovanje. V človeškem telesu se lahko pojavi stanje, ki spominja na slabo delovanje ščitnice.

Hormonske motnje vplivajo tudi na povečanje anksioznosti, prav tako pripomorejo k razvoju depresije ter zmanjšujejo kognitivno zmogljivost.

Uspešen boj z mrazom

Najpomembneje je, da čas na prostem v hujšem mrazu omejite. Večji je mraz, manj časa preživite na prostem. Dejavnosti na prostem izvajajte glede na svoje sposobnosti. Ne pozabite poskrbeti tudi za primerno prehrano ter zadostno hidracijo.

Na prostem varujte svojo toploto. Uporabljajte rokavice in kapo. Vedno se oblecite večslojno; na ta način se boste zagotovo izognili pregrevanju ter dodatni izgubi tekočine med telesno dejavnostjo. Energijske rezerve lahko podkrepite z ustrezno izbranimi energijskimi prigrizki, ki morajo biti v zimskem času nekoliko bolj sladkorno obarvani.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri