Najstarejši so najbolj dovzetni za mraz

Na mraz so občutljive zlasti določene skupine ljudi, med katere prištevamo tudi starejše.

Najstarejši so najbolj dovzetni za mraz - Foto: Profimedia

Sicer pa mraz veliko bolj občutijo še nekatere kronično obolele osebe, otroci do 4 leta starosti, osebe, ki opravljajo delo na prostem (gradbeni delavci), osebe z duševnimi motnjami in vsi tisti, ki živijo v neustreznih bivalnih prostorih ter brezdomci.

Starejši posamezniki so ljudje, ki so starejši od 75 let in se morajo mraza še posebej bati. Pravijo, da starost ne pride sama in s starostjo so povezane mnoge bolezni. Prav zaradi teh bolezni so starejši še toliko dovzetnejši za mraz; s seboj morajo nositi vsa zdravila, se posebej če imajo težave z dihali; paziti morajo na poledenele poti in steze; lahko pride do padcev, ki so še posebej usodni zanje. Priporočljiva je tudi telovadba. Starejše telo ne more prenesti takega napora kot mlado telo. Zdravstveni domovi, športni centri, domovi za ostarele, kopališča organizirajo razne športne aktivnosti, ki so primerne za starejše osebe.

Dobro in učinkovito medgeneracijsko sodelovanje

V današnjem času se pojavlja še drug problem povezan z mrazom. To je ogrevanje. Vemo, da ogrevanje ni zastonj. V Sloveniji živi le 5 % starostnikov v domu za ostarele, ostali bivajo doma z družino ali sami. Pri tem je najpomembnejše dobro in učinkovito medgeneracijsko sodelovanje.

Svojim starim staršem prinesite topel napitek ali obrok, termofor, umijte jim noge v topli vodi. To so le malenkosti, ki jih lahko opravite prav vsak dan. Če se odločite, da bodo starejši živeli skupaj z vami, imate možnost, da jim prilagodite  prostor, kjer bodo bivali; ne samo s primernim ogrevalnim sistemom, ampak tudi z drugimi nujnimi sistemi oziroma pripomočki. Za človeški organizem in počutje je zelo pomembno, da je temperatura, v katerem bivamo, spimo in delamo, okoli 22 stopinj Celzija. Mlajši organizem se dobro počuti v prostoru, kjer je nižja temperatura, starejši ravno obratno.

Oblačila starejših ljudi

Normalno je, da se starejši ljudje toplo oblečejo, ko gredo pozimi na svež zrak. Imajo kape, šale, rokavice, več slojev oblačil in tople, nepremočljive čevlje. Človeško telo največ toplote izgubi skozi kožo. Pomembno je, da preverite, ali imajo na sebi dovolj toplo in nepremočljivo obutev, če presodite, da sami včasih nimajo več najboljšega občutka za to.

Sicer pa smo prav od starejših oseb v otroštvu pogosto slišali misel, ko te začne zebsti v noge, te začne zebsti po celem telesu, ker imamo v tistem hipu slabo cirkulacijo krvi, kar lahko preventivno poskrbimo s pravo zaščito stopal.

Strokovnjaki priporočajo

Ko telo v hladnem okolju izgublja telesno toploto hitreje, kot jo proizvaja, to imenujemo podhladitev telesa. Prenizka telesna temperatura upočasni možgane in povzroči težave z gibanjem, posebej je nevarna, saj se posameznik ne zaveda resnosti razmer in zato ne ukrepa pravočasno in primerno.

Kalorična hrana in topli napitki so dobra borba proti mrazu; posledično se pozimi pogosto zredimo. Z metabolizmom in hormoni se proizvodnja telesne temperature najbolj poveča. Gibanje mišic ustvarja telesno toploto. Ohranjati moramo telesno toploto ter zmanjševati njeno izgubo z oblačili, še posebno v hladnih zimskih mesecih. Obleči se moramo kot čebula. Več slojev toplih in suhih oblačil nam ne sme biti tuja. Prepiha in hladnega vetra se moramo izogibati. Zimske rokavice uporabljamo, ko se dotikamo snega ali mrzlih predmetov. Poskrbeti moramo tudi za stopala, ki morajo biti na toplem ves čas. Na enak način poskrbimo za starejše ljudi.

Osebna zgodba

Svoje otroške dni sem preživljala pri svojih starih starših. Vsakodnevno je prišla na obisk mama od mojega starega očeta. Imela je že čez 90 let, pa je bila tako urna. Hiško je imela na hribu in ni bilo dneva, da ne bi prišla do nas. Peš je hodila celo v sosednjo vas, ki je bila oddaljena štiri kilometre. Zimskih dni se ne spominjam, da bi velikokrat prišla, bolj se spominjam poletja in njenih obiskov ter njene oprave. Starejše ljudi vedno zebe, ne glede na vremenske razmere in letni čas.

Ko je prišla k nam domov, se je vedno usedla na klop za pečjo. Obuta je bila v težke, močne, črne čevlje. Nosila je debele žabe. Po žabah je imela oblečene navadne nogavice in še nogavice, ki jih je spletla sama doma iz domače volne. Čez vse to je imela oblečeno debelo krilo. Ne vem natančno, kako je imela trup zavarovan pred mrazom. Jaz sem videla samo puli, debel pulover, volneno debelo jopo. Imela je šal in debelo ruto. Vedno ji je bilo mraz, se posebno v noge. Nikoli je nisem videla prehlajene in vedno je jedla suh, trd kruh.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri