Že čutite stres na koncu šolskega leta?

Zakaj meseca maj in junij veljata za nekoliko bolj stresnega od ostalih? Smo v tem času in tudi sicer žrtve kratkoročnega ali dolgoročnega stresa? Kako ga lahko najlaže in najhitreje odpravljamo? Odgovore najdete v nadaljevanju.

Že čutite stres na koncu šolskega leta? - Foto: profimedia, Profimedia

Meseca maj in junij zagotovo veljata za bolj stresna meseca v letu. V tem času šolajoči se pridobivajo zadnje ocene pred koncem šolskega ali študijskega leta. Stres je takrat prisoten pri njih ter njihovih bližnjih, torej starših, sorodnikih in seveda tudi učiteljih.

Kaj je stres?

Ena od številnih definicij stresa pravi, da je to naraven odziv telesa na dogodke, ki nas ogrožajo ali nas iztirjajo. Ko človek zazna nevarnost, se njegovo telo avtomatsko odzove in ga želi pripraviti na soočenje s to nevarnostjo. Strokovnjaki temu rečejo stresni odziv.

Njegov namen je izjemno jasen: ščiti nas pred nevarnostmi. Poleg tega nam pomaga, da se uspešno soočamo z dnevnimi obveznostmi. Po določenem času pa žal postane grožnja našemu zdravju, počutju, produktivnosti, odnosom z drugimi ter podobno. Naša kakovost življenja se lahko izjemno poslabša.

Vpliv stresa je lahko kratkoročen ali dolgoročen

V osnovi stres delimo na kratkoročen ali dolgoročen stres. Kratkoročni vpliv stresa na telo se kaže v obliki hitrejšega utripa srca, glavobola, otrdelega vratu in ramen, bolečin v hrbtu, potenju, želodčnih težavah, slabosti, driski ter podobno.

Ob dolgoročnem stresu pa so ogroženi naše srce, mišice, želodec, pljuča, koža ter reproduktivni organi.

Če trpimo za dolgotrajnim stresom, se kaj hitro lahko zmanjša naša imunska odpornost.

Posledično smo seveda izpostavljeni najrazličnejšim boleznim ter jim podlegamo veliko hitreje kot bi sicer. Dolgoročni stres izjemno slabo vpliva tudi na naše srce. Stres je namreč povezan z visokim krvnim pritiskom, s srčnim utripom, krvnimi strdki in otrditvijo stene arterij. Povzroči lahko tudi srčni napad in nenazadnje celo odpoved srca.

Stres na mišice vpliva tako, da imamo ves čas trd vrat, prav tako so ves čas trda tudi naša ramena; poleg vsega čutimo tudi izjemno neprijetne bolečine v spodnjem delu hrbta. Tudi želodec je pod stresom v izjemni nevarnosti, saj poslabša vse simptome bolezni.

Tudi pljuča so na udaru, saj stres lahko poslabša simptome astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni. Vpliva pa tudi na kožo in na njene težave. Te se najpogosteje pokažejo v obliki aken.

Kako stres najhitreje in najbolj učinkovito odpraviti?

Če ste se tudi vi znašli v začaranem krogu stresa, morate takoj ukrepati. Ena od najbolj kakovostnih rešitev predstavljajo sprostilne tehnike, na primer avtogeni trening ali mediacija. Vedno bolj priljubljena pa je tudi mišična relaksacija.

Močno pa pomaga tudi naša percepcija in pogled na stres. Če na stres v času zaključevanja ocen gledamo drugače, se bomo tudi počutili drugače. Lahko se odločimo, da je stres v takšnih okoliščinah pač nujen in ga jemljemo kot nekaj pozitivnega, kot nekaj, kar nam daje motivacijo za delo, učenje, pisanje in branje. A naj vsekakor ne traja predolgo.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza