Triatlon je v svetu zelo razširjen, kot olimpijska disciplina pa se je prvič pojavil v Sydneyju leta 2000. Oblik tega športa je veliko: super sprint triatlon, sprint triatlon, olimpik, ironman 70. 3, ironman, akvatlon, duatlon . . in xterra.
Čeprav je zadnja disciplina v bliskovitem razponu, je pri nas še dokaj nepoznana. Na triatlonu zunaj urejenih cest (off road triatlon), kot jo z drugimi besedami imenujejo, na 120 tekmah v enem letu tekmuje več kot 25 tisoč tekmovalcev. Največje in najzahtevnejše tekme so del svetovne in evropske serije. Na vseh, ki so v seriji global tour, pa je mogoče izpolniti in pridobiti normo za nastop na svetovnem prvenstvu na otoku Maui na Havajih, ki poteka vsako leto konec oktobra.
Priprava
Potrebno je znanje iz triatlona, pogoj je tudi obvladanje gorskega kolesarjenja, visoka stopnja natreniranosti pa je osnova, brez katere udeležbe ne priporočamo.
Oprema
Za plavalni del na tekmah, na katerih je temperatura vode nižja od 21 stopinj, pride v poštev obleka iz neoprena. Za kolesarjenje se priporoča 'trdak' z amortizerjem le spredaj, saj s 'fullyjem', ki je sicer udoben, v tako kratkem času, kot traja tekma, izgubiš precej časa. Oprema na kolesu mora biti najboljša (Xtr, Sram 0); omogočati mora hitro menjavanje prestav, ki ga zahteva raznolik teren. Tudi gume morajo biti dobre, najbolje je, če so 'tubelles'. Zaradi ene predrte gume lahko tekmovalci izgubijo tudi 50 mest.
Dejavnik težavnosti
Tekma na Sardiniji, ki se je je udeležil Nino Cokan, je štela za evropsko prvenstvo. Bila je prva tekma evropskega pokala. Proga: 1. 500 metrov plavanja, 35 kilometrov kolesarjenja, 10 kilometrov teka. Kolesarska proga je bila ekstremno zahtevna, ne samo tehnično, ampak tudi po stopnji težavnosti. Na lestvici od 1 do 10 je bila ocenjena z 10.
V dveh krogih so tekmovalci morali vsaj štirikrat nositi kolo na rami tudi po tri do štiri minute, saj zaradi težavnosti in raznolikosti terena niso bili sposobni voziti v hrib. Precej odstopov pa je bilo tudi zaradi padcev in tehničnih težav. Vožnje v zavetrju na takšnih tekmah ni, tako da tisti s slabimi kolesarskimi sposobnostmi žal hitro izpadejo iz konkurence. Trpljenje pri teku pa je dvakrat hujše. A obstajajo še težje proge, na primer 33-kilometrski kolesarski del tekme v Angliji bo trajal približno tri ure!
Zvijače profesionalcev
Plavalno obleko si tekmovalci že pri teku iz morja do menjalnega prostora slečejo do polovice, ob slačenju druge polovice zgolj z nogami pa si dajejo na glavo čelado, očala, pritrjujejo številko. Tako pridobijo do pol minute časa. Čevlje imajo že pritrjene na pedalih in obuvanje opravijo kar na kolesu med vožnjo. Dodatna minuta. Pijačo nosijo na hrbtu (v camelbaku), ker je zaradi raznolikosti terena včasih zelo težko priti do plastenke, zlasti če jo imajo na spodnji strani okvirja kot Nino. Prednost je majhna, razlika v teži pa do dva kilograma.
Napotki za novince
Strahu pred strmimi adrenalinskimi spusti pač ne smete imeti, potrebna pa sta dobra fizična pripravljenost in hitro prilagajanje vsem oviram. Včasih je treba nositi kolo čez potok, teči po plaži in pesku, se umikati drevesom in skakati čez grmičevja. Posebej zahtevna prečkanja visečih mostov in nenehne spremembe ritma so lahko sestavni del tako kolesarskega kot tekaškega dela. Po pesku je najlažje teči ob tanki črti, ki jo morje zariše na obali. Pol metra levo in desno se korak že ugreza za do 20 centimetrov. Si sploh predstavljate, kako zahtevno je to? Se temu sploh lahko še reče tek?
Mesta za na Havaje
Glede na kakovost tekme organizator celotne serije zagotovi mesta v kategorijah, ki vodijo na svetovno prvenstvo na Havajih, po navadi od dve do tri v posamezni kategoriji. Tisti, ki to dosežejo, imajo možnost, da nastop potrdijo v 14 dneh po tekmi.
foto: www. ninocokan.com
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
