To zanimivo in družabno igro, ki zahteva tudi kar nekaj preudarne strategije, igrajo Francozi najraje na prostem, na sprehajalnih poteh, na travi, dvoriščih, plažah ter po poteh in ob poteh lično urejenih parkov – tudi tistih turistično najbolj atraktivnih kot so la Grande Muraille de Chine in la Tour Eiffel. Ker so jo sčasoma zanesli po celi Evropi in nato širom sveta, ni danes nič posebnega videti igralce petanke tudi na Trafalgar Squaru, na la Place Rougeu in nenzadnje celo v ljubljanskem Tivoli. Petanko igrajo tako v Bratislavi kot v Pragi, na Dunaju ali Rimu, na obalah Nove Zelandije ali Kalifornije, na Kitajskem in v daljni Rusiji. Danes je Mednarodno petankarsko zvezo (FIPJP) trenutno vključenih kar 76 držav iz vsega sveta, ki sodelujejo na svetovnih in evropskih prvenstvih v vseh kategorijah (moški, ženske, mladinci).

V Sloveniji, kjer petankarji prav letos praznujejo svojo prvo okroglo, deseto obletnico rekreativne in tekmovalne petanke, je največ petankarskih klubov nastalo in obstalo na področju Ljubljane in njene okolice, našlo pa se je že nekaj entuziastov na skrajnem severu Slovenije, v Vuzenici, in na Štajerskem, v okolici Maribora. Zanimanje za igro se le počasi prebuja tudi na drugih koncih Slovenije, tako da bo morda še pred naslednjo okroglo obletnico petanke v Sloveniji pokritost s klubi že vseslovenska.

Več o tem si lahko preberete na petankarskih spletnih straneh.

Kaj sploh je petanka?

Princip igre je enostaven: manjši obarvani balinček je tarča, vse kar morajo igralci petanke v nadaljevanju še storiti je, da krogle, ki jih imajo na razpolago, pripeljejo kakorkoli najbolje znajo in vedo, čim bližje bližje k 'tarči'. Točko štejejo tiste krogle, ki so balinčku bližje kot najbližje krogle nasprotnika.

Najbolj privlačno pri igranju petanki pa je pravzaprav to, da se do konca posameznega seta in posledično praktično v celi igri do usodnih 13 ne ve zagotovo, kdo bo zmagovalec. Precejšnja prednost nasprotnika se lahko v hipu spreobrne v lastno nasprotje že z malce športne sreče, jeziček na tehtnici pa lahko prevaga tudi posebna veščost posameznih igralcev.

Velja, da je do konca igre prav vse mogoče:

• tudi zadnja krogla lahko še vedno premakne obarvani balinček ravno za tisti manjkajoči centimeter ali dva, ki lahko povsem spremenita zbir naštetih točk,

• lahko se zgodi, da se tudi še po zadnjem metu na vse konce in kraje razletijo vse vržene krogle,

• ali pa, da nekomu vendarle uspe finalni in zares fenomenalni met, ki na novo postavi sile razmerij.

Ker vse velja, se situacija lahko v trenutku prav dramatično spremeni. In zato je petanka lahko tudi neverjetno razburljiva.

Vsi jo lahko igrajo

Nekaj časa se mu je nostalgično kolcalo za njegovimi bolj aktivnimi leti, nato pa je vendarle malce pomozgal in leta 1907 svojim rojakom že predstavil čisto novo igro s kroglami - imenovano petanque. Namesto balinarske črte je zarisal petankarski krog, znotraj katerega je moral posamezni igralec stopiti in enostavno iz njega, z nogami trdno na tleh, izvesti svoj met krogle (petanque v francoščini pravzaprav pomeni prav to: ‘noge skupaj’).

Nova igra se je hitro prijela in nekdanji šampion je bil kmalu spet v svojem elementu!

Iz Provanse v svet

Ta petankraski živ žav pa je nadvse privlačen tudi za vse tiste, ki petanke sploh ne igrajo. Med številnimi mimoidočimi, ki si v kakšnem od evropskih parkov, radi pogledajo kakšen še posebno atraktiven dvoboj, se tako rad razvname pogovor o tem, katera krogla je bližja rožnato obarvanemu balinu, če že ne o tem, kdo bi si moral počasi omisliti očala z dioptrijo. A vse, se ve, da le v žaru igre in prežeto s prijateljskim duhom! Konec koncev bo danes morda zmagal ta, da bi že jutri slavil oni drugi.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord