Z velikimi presnovnimi spremembami, ki jih v telesu povzroči stradanje, so nas seznanile šele moderne biokemijske analize telesnih celic in tekočin.
Osnovni vir energije za telesne celice je krvni sladkor – glukoza. Krvni sladkor nenehno dobivamo z razgraditvijo ogljikovih hidratov iz hrane, nekaj lahko dostopnih oglikovih hidratov – glikogena – pa je kot kratkoročna zaloga uskladiščenih v jetrih.
Po popolnem prenehanju hranjenja lahko človeško telo manj kot 24 ur dopolnjuje porabljeni krvni sladkor iz zalog glikogena v jetrih in v tem času še niso potrebne velike presnovne spremembe. Nato se začne pravo stradanje.
To pomeni, da telo preplavijo stresni hormoni in povzročijo, da začne organizem za svoje potrebe po energiji uporabljati zaloge maščobe, po drugi strani pa izrablja tudi beljakovine, ki gradijo celice, zlasti mišične. To zadnje je med popolnim stradanjem zelo izrazito, zato gre kar 68 % izgube telesne teže na račun mišic in samo 32 % na račun maščevja.
Pri popolnem stradanju zato človek mnogo bolj izgublja mišično moč kot maščobo.
Če torej želimo shujšati, je osnovni ukrep manjše "zaužitje" energije.
Raziskave so pokazale, da so najuspešnejši tisti načini hujšanja, pri katerih gre največji delež izgubljene teže na račun porabljenih maščob, da torej med hujšanjem ne "kurimo" večinoma mišic. To zagotavlja zdrava, mešana prehrana; na dan naj bi zaužili po 1200 do 1600 kilokalorij. Pri taki prehrani in z dodatno telesno dejavnostjo dosežemo, da porabljamo 79 % maščob in le 21 % mišic.
Dolgoročno je hujšanje uspešno, če vsaj deloma odstranimo vzroke, ki so povzročili debelost. Če je debelost v veliki meri povezana z napačnimi prehranskimi navadami, se ji lahko ognemo s primerno obveščenostjo o hrani, ki nas navadi izbirati primerno vrsto in količino hrane, hkrati pa tudi izbrati tako telesno dejavnost, da bomo "pokurili" zaužito hrano. Če pa je hrana mašilo za druge neizpolnjene potrebe, zlasti čustvene, seveda ni upanja, da bodo učinki hujšanja dolgoročni, dokler ne bodo odkrite in izpolnjene prave potrebe.
Če to ni mogoče, jih je treba vsaj nadomestiti z manj škodljivimi čustvenimi mašili. Šele potem ima hujšanje možnost za dolgoročen uspeh in se ga je smiselno lotiti tudi s stališča dolgo trajajočega zdravja in odpornosti.
S številnimi, ponavljajočimi se shujševalnimi kurami namreč izredno škodujemo svojemu imunskemu sistemu in se izpostavljamo nevarnosti, da iz razmeroma majhnih težav zabredemo v resno bolezen, ki lahko dolgoročno ogrozi zdravje ali celo življenje.
Če se želite usmeriti v zdrav način hujšanja, ne pozabite na redno telesno aktivnost.
Če ne veste, kako bi se samostojno lotili rekeacije, si lahko pomagate z vadbami na portalu @life.
Dr. Alojz Ihan, dr. med., specialist klinične mikrobiologije in imunologije
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?