Nikoli ne pogrevajte riža, piščančje meso vedno sperite pod tekočo vodo in druge (ne)resnice o prehrani

Nikoli ne pogrevajte riža, piščančje meso vedno sperite pod tekočo vodo in druge (ne)resnice o prehrani (foto: Profimedia) Profimedia
29. 9. 2021

Če se želimo zdravo prehranjevati in ostati zdravi, se moramo o prehrani in njeni pripravi poučiti. Včasih gre za malenkosti, ki naredijo veliko spremembo. Včasih se moramo le znebiti nekaj starih navad. In če želimo pripravljati tudi slastne obroke … Potem je tu nekaj nasvetov, ki bodo prav tako prišli prav.

1. Ni pomembno, kako narežete česen

In česen vedno pražite skupaj s čebulo.
Prva točka:

Če recept zahteva zdrobljen česen, ga zdrobite. Če morate dodati nasekljan česen, ga nasekljajte. Če potrebujete polovico stroka, dodajte polovico stroka. Zakaj je to tako pomembno? Od tega, kako je pripravljen česen, je odvisna intenzivnost njegovega okusa. Zdrobljen bo imel močnejši okus, celi stroki česna pa so najbolj blagi.

Druga točka:

Česen je pripravljen veliko hitreje kot čebula in lahko se prismodi, zaradi česar bo imel grenek okus. Temu se izognite tako, da česen dodate proti koncu praženja. Razen seveda, če jed vsebuje tekočino, to bo preprečilo, da bi se česen prismodil.

Mimogrede: česen vsebuje več snovi, ki delujejo antioksidativno in odpravlja mnoge težave ter spodbuja imunske odzive. Surov česen uničuje bakterije, kuhan pa dobro redči kri in varuje srce.

2. Začimbe lahko dodate kadarkoli med kuhanjem

Za nekatere začimbe velja, da jih dobro na hitro popražiti na začetku kuhanja, ker se tako sprostijo olja in močna aroma. Druge, še posebej pri pripravi jedi, ki se kuhajo zelo dolgo, pa je bolje dodati kasneje, da se ne prekuhajo.

Toplota lahko aktivira nekatere spojine v začimbah in 'uniči' druge, zato je pomembno, da se začimbe dodajajo tako na začetku kot na koncu kuhanja.

Kurkuma, denimo, vsebuje spojino, ki je odličen antioksidant, a je naše telo ne more vedno absorbirati. Da bi lahko dobili kar največ od te čudovite začimbe, je zato kurkumo dobro popražiti na samem začetku kuhanja. Nekatere začimbe pa potrebujejo daljše kuhanje, takšen je denimo lovorov list.

Morda se zdi precej zapleteno, vendar lahko hitro usvojite to znanje. In tako poskrbite za fantastične okuse, pa tudi okusite vse dobrodejne lastnosti, ki jih lahko začimbe in zelišča ponudijo.

3. Listi zelene so neuporabni

Listi zelene oz. vršički so lahko zelišče zase in se tako tudi uporabijo. Nasekljajte jih kot katerokoli drugo sveže zelišče in dodajte jušnim osnovam, enolončnicam ipd. Ali pa jih uporabite kot dekoracijo – nadomestijo lahko koriander ali peteršilj.

4. Paradižnik je treba hraniti v hladilniku

Profimedia

Nizke temperature spremenijo okus paradižnika in njegovo teksturo, zato je paradižnik bolje hraniti v shrambi ali preprosto na pultu. Pazite le, da ni blizu izvora toplote oziroma izpostavljen na direktni sončni svetlobi.

Če pa se kljub vsemu odločite, da ga boste shranili v hladilniku, ga vzemite iz hladilnika toliko prej, da se bo segrel na sobno temperaturo.

Namig: ko je paradižnik zrel, poskrbite, da ga boste porabili v treh do petih dneh. Če ga imate preveč, skuhajte omako ali pa ga zamrznite.

5. Za pripravo umešanih jajc potrebujete mleko

Popolna umešana jajca ne potrebujejo nič drugega kot začimbe. Jajca ubijte v posodo, začinite, dobro premešajte in vlijte v ponev. Pecite jih pri nižji temperaturi in počasi. Če jih boste pekli na previsoki temperaturi, bo jed zelo verjetno suha in brez okusa.

Pa tudi pri nizki temperaturi so jajca lahko zelo hitro preveč zapečena, zato jih s štedilnika odstranite preden so povsem pečena, toplota ponve bo dokončala delo.

6. Za pripravo omake carbonara potrebujete smetano

O izvoru omake carbonara oz. tej kremasti jedi s špageti kroži veliko zgodb. Ena najbolj priljubljenih je, da so jo pripravljali italijanskim oglarjem (it. carbone – oglje) in da črni poper predstavlja oglje.

Kakorkoli – dodajanje smetane omaki carbonara je en veliki NE. Kremasto teksturo mora ustvariti jajce in nekaj vode, v kateri so se kuhale testenine.

Tako za pripravo potrebujete le štiri sestavine, a poskrbite, da bodo te kakovostne: panceta, jajca, sir pekorino in mlet črni poper. Ter seveda špageti, kuhani al dente.

Malo parmezana je še sprejemljivega in morda celo zdrobljenega česna. Smetana. Pozabite na smetano.

7. Če boste testeninam dodali olje, se ne bodo sprijele

In voda, v katerih so se testenine kuhale, je za stran.

Testenine ne potrebujejo olja, da se ne bi sprijele. To bo pravzaprav preprečilo, da bi se lepo prepojile z omako, če so preveč kuhane, pa lahko postanejo sluzaste. Namesto tega uporabite dovolj velik lonec z veliko vode in sol dodajte šele ko voda zavre.

Kar pa se tiče vode, v kateri so se kuhale testenine ...
Profimedia

8. Meso pred peko ne sme stati na pultu

Ko pa se enkrat peče, ga je potrebno neprestano obračati.

Meso iz hladilnika direktno v vročo ponev? Da bo enakomerno popečeno in lepo zapečeno, je bolje, če meso prej kratek čas počiva na sobni temperaturi. Vendar nikoli dlje kot dve uri. 20 do 30 minut bi moralo zadostovati.

Druga točka:

Verjetno je zelo vabljivo – da bi meso obračali pogosteje, kot je dejansko potrebno. Toda če boste meso prepogosto oziroma neprestano obračali (na žaru, v žar ponvi, pri praženju), boste verjetno preprečili karamelizacijo – pri čemer pa ne gre le za barvo in teksturo, vpliva tudi na okus.

  • NAMIG: ko je meso pripravljeno, ga pustite za kratek čas počivati – pet do deset minut, tanjše narezano meso nekoliko manj. Pokrijte ga s folijo. Tako bo bolj sočno.

9. Teflonska ponev je najboljša izbira

In ponve ni potrebno predhodno segrevati.

Teflonske ponve niso vedno najboljša opcija – odvisno je predvsem od tega, kaj pripravljate. Ne segrejejo se tako hitro oz. ne ohranjajo tako visokih temperatur kot denimo litoželezna ponev. Tako je lahko meso prekuhano, ne boste pa dosegli tiste hrustljave skorjice.

Teflonska ponev je dobra za občutljive jedi, kot so denimo ribe. Ali jedi, ki vsebujejo jajca in sir. Za bolj robustne jedi, kot so zrezki, in za praženje, pa uporabite litoželezno ponev.

Kaj pa segrevanje ponve?

Hrana se bo enakomerno skuhala in bo pripravljena v pravem času oziroma v času, ki je zapisan v receptu, če boste začeli s segreto ponvijo. Enako velja za pečico.

10. Pri praženju hitro vse sestavine v ponev – tako je kuhanje bolj efektivno

S tem boste prej povzročili, da se bodo sestavine dušile v lastnem soku, kot pa pražile. Morda se vam je že kdaj zgodilo, ko ste želeli popražiti piščanca, pa je meso spustilo ogromno vode.

To seveda ne pomeni, da jed ne bo kuhana, le ne boste dosegli določenih učinkov – lepo popečena skorjica ipd. Zato je vedno bolje, da živila pražite po korakih, še posebej, če je sestavin veliko, vaša ponev pa ne največja.

11. Krompir vedno olupi

Profimedia
In preden ga daš kuhati, ga prelij z vrelo vodo.

Lupina krompirja je pravzaprav odličen vir hranil in vlaknin. Lupina prav tako jedi doda teksturo in barvo. Ni torej nekega splošnega pravila – če imate radi hrustljav pečen krompir, si ga mirno privoščite neolupljenega. Krompir le dobro operite in osušite in če je le mogoče poiščite organskega, ki ne bo vseboval pesticidov.

Kaj pa kuhanje in voda:

Morda imate občutek, da boste tako prihranili nekaj časa, toda če boste surov krompir prelili z vrelo vodo, ne bo enakomerno skuhan. Zunaj bo razkuhan, sredica pa bo morda ostala še surova.

Krompir začnite kuhati v hladni oz. mlačni in rahlo osoljeni vodi in ko voda zavre, znižajte temperaturo in naj vre počasi.

12. Za pripravo različnih jedi je dober katerikoli krompir

Krompir, ki je odličen za pripravo pireja, se ne bo tako dobro obnesel v solati. Nekatere vrste krompirja se hitreje razkuhajo – bolj škrobnat krompir bo tako odličen za praženje in za pripravo pireja, za pripravo praženega krompirja se dobro obnese denimo vrsta manitou ali desiree, za prvi pečen krompirček v pečici pa je dolična sorta arrow.

13. Vsak nož je v redu

Poučite se o nožih in kuhanje bo postalo veliko lažje in prijetnejše.

Če povzamemo precej poenostavljeno:

Z nazobčanim nožem (nož za kruh) boste lepo narezali tudi mehko sadje, kot so jagode, paradižnik in seveda kruh in pecivo. Majhen nož (angl. paring knife) je odličen za zahtevnejša in bolj natančna dela, kot je denimo čiščenje kozic, odstranjevanje semen in lupljenje. Nož s širokim rezilom je idealen za rezanje korenaste zelenjave in za sekljanje, rezanje na kocke in rezine. In potem imamo še nož za meso, ki je – kot pove ime – najlažje za uporabo pri rezanju zrezkov, piščanca in drugega mesa.

14. Postan kruh zavrzite

Če je kruh le postan oziroma suh in ni plesniv, ga preprosto postavite za nekaj minut v ogreto pečico.

Sicer pa ga tudi takega lahko uporabite tudi v številnih receptih - denimo za pripravo francoskega opečenca. Ali pa za pripravo mesnih kroglic ali mesne štruce. Lahko pa kruh povsem posušite na zraku in nato zmeljete v drobtine.

15. Piščančje meso je treba vedno sprati pod tekočo vodo

Profimedia

Pri NHS opozarjajo, da te tega nikakor ne bi smeli početi.

S tem se ne boste znebili morebitnih neprijetnosti. Pravzaprav lahko spiranje bakterije celo razširi na druge površine in se zato to početje odsvetuje. Bolj pomembno je, da meso ustrezno pripravite in da je dobro skuhano oziroma spečeno – notranja temperatura mesa mora doseči 74°C – to je tisto, kar uniči bakterije.

16. Riža ni dobro pogrevati

Riž je pogost krivec za zastrupitve s hrano. Vendar le, če z njim nepravilno ravnate. Bolj problematičen kot nekatera druga živila pa je zato, ker lahko vsebuje bakterije imenovane Bacillus cereus.

Zato je postopek priprave in shranjevanje zelo pomemben, da se izognete težavam.

Seveda je riž najbolje pojesti sveže skuhan. Sicer pa ga je treba hitro ohladiti  – v roku ene ure, še bolje pa je, če ga takoj postavite v hladilnik – in shraniti v neprodušno zaprti posodi v hladilniku.

Ko ga grejete, ga res dobro pogrejte, da bo vroč, kot da je bil pravkar kuhan – v ponvi, na nižji temperaturi in ob neprestanem mešanju.

In zapomnite si, riža nikoli ne pogrevajte dvakrat.