Najpogostejša definicija samopodobe je, da je to vaša lastna predstava o tem, kdo mislite, da ste. A to vam zagotovo še ne pove kaj dosti. V prvi vrsti samopodoba označuje vaš odnos, ki ga gojite do sebe. Lahko rečemo, da je to skupek misli, zaznav ter predstav o sebi, o tem, kdo in kaj pravzaprav smo.
V sklop samopodobe štejemo tudi vse tisto, kar mislimo o svojem telesu, možnostih v življenju, uspehih, neuspehih, sposobnostih in ne nazadnje o svojih lastnostih. In ker je samopodoba prav vse, kar smo omenili, ste lahko ugotovili, da je kar pomemben del osebnosti.
V splošnem se samopodoba deli na akademsko in neakademsko
Samopodoba se deli na dve vrsti. To sta akademska in neakademska samopodoba.
Prva vrsta zajema zaznavo lastnih sposobnosti ter spretnosti. Prav tako zajema tudi naše prepričanje o tem, kako inteligentni smo, ali menimo, da smo talentirani in na sploh sposobni za delo. Gre tudi za lastno zaznavo telesnega ter psihičnega zdravja. Dosežki in uspehi, ki jih nabirate skozi svoje življenje, lahko v kar precej veliki meri pripomorejo h krepitvi tovrstne samopodobe.
Neakademska samopodoba pa se deli na več podvrst:
- telesna,
- socialna,
- čustvena in
- religiozna samopodoba.
Telesna vrsta zaznamuje vse tisto, kar vidite, kadar se pogledate v ogledalo. To je torej vaše mnenje o tem, kako privlačni ste in ne nazadnje tudi, kakšen je vaš stil oblačenja. Prav tako je tudi mnenje o tem, v kakšni kondiciji ste. Na sploh je večina med nami precej nagnjena k temu, da sebe primerja z drugimi osebami. Seveda tudi to lahko oblikuje našo telesno samopodobo. Izjemno velik vpliv na to podvrsto neakademske samopodobe ima tudi naša percepcija tega, kako nas pravzaprav vidijo druge osebe.
Ena od vrst neakademske samopodobe je torej telesna samopodoba. Naj omenimo še to, da v današnjem času na žalost nanjo v veliki meri vplivajo tudi mediji. Na žalost pa zato, ker večinoma vplivajo škodljivo. Nekritično namreč prikazujejo ideale, ki pa so za povprečne ljudi le težko dosegljivi. Še posebej škodljivo je to za najstnike.
Poleg telesne so znane še socialna, čustvena in religiozna samopodoba. Socialna vrsta predstavlja vaš odnos z vrstnimi pa tudi s pomembnimi osebami. Zajema torej vašo predstavo o lastni sposobnosti sklepanja prijateljstva in tudi o lastni priljubljenosti med ljudmi na sploh. Kako dobro ste sploh sposobni obvladovati in sklepati čustva, govori vaša čustvena samopodoba. Preprosto oceno vaše vernosti oziroma nevernosti pa kaže religiozna samopodoba.
Značilnosti visoke oz. pozitivne samopodobe
Za osebe, ki imajo visoko oziroma pozitivno samopodobo, je značilno, da lahko svoje lastnosti in sposobnosti zaznavajo v skladu z realnostjo. Pri tem pa seveda verjamejo, da se vse lahko samo še izboljšuje. Praviloma imajo takšne osebe do sebe precej lep in bistveno boljši odnos.
Visoka samopodoba se torej kaže tako, da kot oseba cenite svoje osebnostne lastnosti in ste ob dosežkih na sebe tudi ponosni. Posledično lahko veliko bolj zaupate sami sebi, postavljati si upate višje cilje, kar vas bolj motivira. To predstavlja veliko večjo možnost za končni uspeh. Če je vaša samopodoba precej visoka, vam problemi predstavljajo izzive, z njimi se lahko soočate na povsem konstruktiven način.
Osebe z visoko samopodobo se torej pri težavah ne ustavijo, temveč so praviloma nagnjeni k iskanju ustreznih rešitev. Če naredijo napako ali doživijo neuspeh, to dojemajo kot sila dobro izkušnjo ali kot odlično priložnost za rast. Pozitivna samopodoba osebam narekuje, da se nikakor ne ozirajo preveč na mnenja okolice in da so veliko bolj samostojni. Obenem so takšne osebe pogumne in so prav vedno na lovu za novimi izzivi. Ključno je to, da visoka samopodoba omogoča, da osebe znajo dobro poskrbeti zase ter se zavedajo tovrstne pomembnosti.
Značilnosti nizke oz. negativne samopodobe
Če je vaša samopodoba precej nizka oziroma negativna, je velika verjetnost, da imate nenehno željo in potrebo po pozornosti in potrjevanju drugih ljudi. Posledično to pomeni, da vam zelo veliko pomenijo mnenja drugih oseb. To lahko pripelje do pretiranih skrbi, kaj si drugi mislijo o vas. S tem se vaša samopodoba lahko precej zmanjša.
Osebe z nizko samopodobo se stalno podcenjujejo in pretirano kritizirajo. Imajo zelo nizko samospoštovanje in ne zaupajo vase. Prav vsaka ovira jih ustavi, vsak neuspeh pa jim dodatno potrdi, da so nesposobni.
Vsekakor negativna samopodoba zelo slabo vpliva tudi na vse aktivnosti. Takšno osebo lahko najlaže prepoznamo tako, da se nenehno zadržuje v vlogi žrtve. Za svoje napake vedno krivi druge, prav tako za svoje neuspehe. Za svoje vedenje nikoli ni pripravljena prevzeti odgovornosti.
Oblikovanje samopodobe
Samopodoba se prične intenzivneje oblikovati že v zelo zgodnjem otroštvu. V resnici se tedaj najmočneje oblikuje. Tedaj pričnemo prihajati v stik z drugimi ljudmi, ki so za nas osebno zelo pomembni. Lahko torej rečemo, da imajo na našo samopodobo izjemno velik vpliv naši starši.
Profimedia
Sicer pa na oblikovanje različnih vrst samopodobe vplivajo še drugi dejavniki, na primer naše izkušnje. Akademska samopodoba se tako na primer prične oblikovati, ko vstopimo v šolo. Razvoj telesne samopodobe pa je ključen v času mladostništva.
Čeprav kot otroci niste imeli velikega vpliva na samo oblikovanje svoje samopodobe, imate kot odrasli zagotovo dovolj velike možnosti, da se pričnete lotevati prenove. Ker ste odrasli, lahko pričnete prevzemati odgovornost zase in se zavestno odločate o tem, da bo vaša samopodoba boljša. Vedeti morate, da je takšna vrsta prenove lahko kar precej dolgotrajen proces, ki pa je vsekakor še kako zelo vreden vašega truda.
Samopodoba se torej lahko razvija celo življenje
Omenili smo, da je odrasla doba za vas lahko odličen čas, da se lotite prenove na področju samopodobe. Ta se namreč lahko razvija celo življenje. Nekoliko bolj intenzivne spremembe se dogajajo v otroštvu in skozi celo adolescenco. Tedaj namreč na sploh doživljamo največ povsem novih izkušenj. Prav tako tedaj najintenzivneje poteka vsa socializacija in neredko se ukvarjamo s tem, kaj si kdo misli o nas. Neposredno okolje ima skozi razvijanje samopodobe na nas lahko izjemno velik vpliv. V tem primeru se je zato še toliko bolje vprašati, kaj okolje sporoča najmlajšim in odraščajočim osebam.
Okolje vam neredko narekuje, da morate biti pametni in pridni. Pogosto vam pove tudi, da morate biti lepi, da morate izgledati tako, kot ljudje iz filmov ter podobno. Starši in izobraževalne ustanove pa poudarjajo na primer pomen uspešnosti. Na takšen način skrbijo za oblikovanje in razvijanje akademske samopodobe.
Učinkoviti nasveti za izboljševanje samopodobe
Kakšna je torej vaša samopodoba? Visoka oziroma pozitivna ali nizka oziroma negativna? Na žalost vas je najverjetneje več tistih, ki ste se našli med lastnostmi, ki so opisane za osebe s precej nizko samopodobo. In kaj lahko naredite, da bi se vaša samopodoba vsaj malo izboljšala?
1. Najprej si pričnite postavljati nekoliko višje cilje, ki morajo biti vsekakor dosegljivi za vas. Zastavljajte si jih kar sproti: doma, v športu, ne nazadnje tudi v šoli ali na fakulteti. Pomembno je seveda vrednotiti, kje so pravzaprav vaše meje in jih vedno poskušati premakniti na bolje.
2. Pri zviševanju samopodobe je ključno tudi to, da ste do sebe dovolj prijazni. Sami sebi recite, da ste lepi, da imate dobro energijo, da ste privlačno oblečeni ter podobno.
3. Če želite, da bo vaša samopodoba še večja, svoje napake obrnite v izkušnje. Vedite, da napak v resnici sploh ni in da so to le izkušnje, na katerih se lahko zelo dobro učite.
4. Ne nazadnje pa je ključno tudi to, da se poskusite znebiti negativnih oziroma toksičnih odnosov. Nujno se je torej znebiti negativnosti. Ko boste kdaj pomislili na kaj slabega, še isti hip v tem poskusite poiskati kaj dobrega. Pričnite verjeti vase in pozabite na pretekle izkušnje. Imejte se radi, spoštujte se ter spremenite svoje življenje oziroma samopodobo na boljše.
Preverite tudi Celulit: s čim ga poslabšujemo in kako (za vraga!) se ga znebimo? ali pa Osebna trenerka Tjaša o samopodobi: "Zapomni si, za nekoga boš prav TI najlepša na tem svetu"
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
