Vzdržljivostna vadba kot je tek naj bi vplivala na razvoj človeške vrste.
Od drugih vrst se ločimo predvsem po velikosti možganov. Glede na razmerje možganov in našega telesa imamo trikrat večje možgane, kot to določajo predvidevanja za našo velikost. Večji možgani pogosto ločijo uspešnejše vrste od ostalih. Kako pa so se naši možgani razvili? Znanost meni, da je prav vzdržljivostna vadba imela vpliv na razvoj naših možganov.
Ena izmed študij je preučevala povezavo med vzdržljivostjo in velikostjo možganov različnih sesalcev. Raziskava se je osredotočala na najvišjo hitrost presnove in najvišjo porabo kisika. Ugotovili so, da so tisti sesalci, ki so bili sposobni teči hitreje in dlje, imeli tudi večje možgane. Povezava je bila statistično značilna in nakazuje na to, da ima vadba oz. aktivnost res vpliv na velikost možganov, če že ne pri ljudeh, pa vsaj pri živalih.
Ko so primerjali še podatke ljudi je prišlo do zmešnjave v trendu, ki so ga nakazovale ostale vrste. Naši možgani so glede na razmerje telesa toliko »preveliki«, da jo sama vzdržljivostna vadba ne more razložiti.
Kaj bi torej še lahko vplivalo na njihovo velikost?
Ne ve se še povsem točno, vendar nekateri menijo, da bi lahko imel vpliv tudi povečan vnos beljakovin med našo evolucijo. Razvoj skupinskega lova je omogočil dostop do beljakovin, kar je mogoče doprineslo tudi k razvoju možganov. Vendar pa se je po kmetijski revoluciji rast tako telesa kot tudi možganov upočasnila (Larsen, 2003).
Nekateri trdijo, da je prav vzdržljivost tista, ki je omogočila primitivnim ljudem, da so postali učinkoviti lovci (Bramble in Lieberman, 2004). In medtem ko je vadba dandanes večinoma prostočasna dejavnost, se pojavljajo novi in novi dokazi, da imamo gibanje zapisano že v genih.
Ne pustimo torej, da bi propadlo nekaj, kar smo ustvarjali skozi mnoge generacije. Če ne veste, zakaj izbrati tek, ali mogoče potrebujete nasvet izkušenih tekačev ter bi radi slišali tudi katero izmed njihovih anekdot, predlagam, da si ogledate video Kako teči na maratonu - nasveti izkušenih maratoncev.
Dalibor Todorović, prof. šp. vzg.
Viri:
- Bramble, D.M. in Lieberman, D.E. (2004). Endurance running and the evolution of Homo. Nature, 432(7015), 345-352.
- Larsen, C.S. (2003). Animal Source Foods and Human Health during Evolution. The Journal of Nutrition, 11(133), 38935-38975.
- Raichlen, D.A. in Gordon, A.D. (2011). Relationship between Exercise Capacity and Brain Size in Mammals. PLoS One, 6(6), 1-8.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?