Če v trgovini pogosto kupite plastenko vode in jo potem večkrat uporabite, je dobro, da veste, zakaj tega nikakor ne bi smeli početi.
Plastenke so danes ene izmed najpogosteje uporabljenih embalaž, pa čeprav se v zadnjih letih povečuje uporaba tistih brez BPA (bisfenola A). Še vedno pa se ne zavedamo dovolj, kako zelo v bistvu škodimo zdravju s kupovanjem navadnih plastenk, ki jih imamo potem za večkratno uporabo (celo do več mesecev).
Tukaj so trije razlogi, zakaj jih ne bi smeli (razen redkih izjem) nikoli imeti za večkratno uporabo:
1. Plastenka lahko vsebuje nevarne kemikalije, zato je pomembno, da smo pozorni na posebne znake, ki se nahajajo na njenem dnu.
Ti oštevičeni trikotniki namreč določajo, kakšna plastika je bila uporabljena v izdelavi plastenk. Najpomembneje se je izogibati dvema: bisfenol A in ftalatom, saj lahko škodljivo vplivajo na človeške (in živalske) hormone.
TIP 1:
Polietilen tereftalat – ne uporabljajte ponovno
Najpogosteje najdemo plastiko tipa 1 v plastenkah od sokov, solatnih dresingov, vode, rastlinskega olja ali ustne vodice. Prav tako pogosto to plastiko vsebuje tudi embalaža arašidovega masla in kumaric.
Polietilen tereftalat je lahek, jasen in gladek; namenjen je za enkratno uporabo. Čeprav ne vsebuje bisfenola A in ftalata, pa vsebuje antimon, ki je lahko za človeka rakotvoren. Prav tako se lahko v njem razvijejo škodljive bakterije, če ga ponovno uporabimo.
Plastenke s polietilen tereftalatom imajo simbol PET ali PETE na dnu.
TIP 2:
Polietilen visoke gostote – varen
Plastenke oziroma embalaže za mleko, detergente, vrečke za led in plastične nakupovalne vrečke ponavadi vsebujejo polietilen visoke gostote, relativno trdo plastiko. Platika tipa 2 ne vsebuje niti bisfenola A niti ftalata, prav tako pa naj ne bi vsebovala drugih škodljivih kemikalij.
Plastenke s polietilenom visoke gostote imajo simbol HDPE na dnu.
TIP 3:
Polivinil klorid – vsebuje ftalate
Polivinil klorid vsebuje ftalate, ki lahko povzročijo težave pri reprodukciji pri živalih in ljudeh.
Plastika tipa 3 je lahko plastificirana ali neplastificirana; prva je jasna in fleksibilna, druga pa bolj "okorna". Embalaže, ki ponavadi vsebujejo polivinil klorid, so plastenke sokov in jedilnih olj ter pakirana hrana, prav tako pa ftalate vsebujejo plastificirane PVC cevi in stranišča.
Plastenke s polivinil kloridom imajo simbol V na dnu.
TIP 4:
Polietilen nizke gostote – varen
Polietilen nizke gostote pogosto vsebuje plastika oziroma embalaža zamrznjene hrane in zelišč, je fleksibilna in odporna na topila. Platika tipa 4 naj ne bi vsebovala škodljivih kemikalij, tako da je varna za uporabo.
Plastenke s polietilenom nizke gostote imajo simbol LDPE na dnu.
TIP 5:
Polipropilen – varen
Plastenke s polipropilenom ne izpuščajo škodljivih kemikalij v hrano ali tekočino in ponavadi jih najdemo v embalaži od jogurtov, zdravil, pijač in kečapa. Plastika tipa 5 je fleksibilna, trdna in delno transparentna ter ima visoko odpornost na topila.
Plastenke s polipropilenom imajo simbol PP na dnu.
TIP 6:
Polistiren – škodljiv
Polistiren je vsestranski, jasen in enostaven za oblikovanje. V embalažah ga najdemo pri vseh, ki bazirajo na stiroporu: stiroporne embalaže za hrano, embalaže za jajca, kozarci in sklede za enkratno uporabo, "take-out" embalaža in druge, poleg tega pa tudi v čeladah za kolesarje. Takšna embalaža lahko oddaja stiren, ki je lahko rakotvoren ter toksičen za živčni sistemin možgane.
Plastenke s polistirenom imajo simbol PS na dnu.
TIP 7:
Polikarbonat – bolje se mu je izogibati
Plastenkam s polikarbonatom se je najbolje izogibati, saj lahko vsebujejo bisfenol A. Najdemo ga v velikih hladilnih plastenkah, trdnih, plastičnih plastenkah z večkratno uporabo in kozarčkih za zraven ("to-go").
Plastenke s polikarbonatom imajo simbol PC ali "Other" na dnu.
Plastenke s polietilenom (2 in 4) in polipropilenom (5) so primerne za večkratno uporabo. So relativno varne, vendar je bolje, da v njih shranjujemo zgolj hladno vodo in jih redno razkužujemo.
2. Plastenke so odlično mesto za razvoj bakterij.
Pitje vode iz že uporabljene in ne pravilno očiščene plastenke lahko primerjamo z lizanjem straniščne školjke, igrače hišnega ljubljenčka ali še huje, pravijo strokovnjaki.
Količina bakterij v njih pogosto preseže varnostno mejo. S tem, ko jemljemo plastenko z umazanimi rokami, imamo v njej toplo vodo in je ne umijemo dobro, sami oblikujemo popolne pogoje za razvoj bakterij.
Predlog: plastenko operite s pomočjo kisa ali antibakterijske ustne vodice.
3. Posvetite nekaj pozornosti grlu plastenke
Tudi, ko dobro umijete plastenko, še vedno lahko dobite zastrupitev ali celo hepatitis A. Raziskava je namreč pokazala, da se največ bakterij nahaja v grlu (začetku) plastenke, ki ga je pogosto težje oprati (to se nanaša predvsem na tiste plastenke, ki jih uporabljajo športniki – kolesarji, fitneserji itd.). Skupaj z vodo spijemo torej tudi vse ostalo, kar se je nekaj časa tam nabiralo.
Predlog: namesto "klasične" plastenke za na kolo ali v fitnes uporabite tisto, pri kateri lahko pokrov odvijete ali pa dajte vanjo slamico.
Preberite še:
- Na zdravje! Kaj se dogaja v telesu, ko kihnemo?
- 6 načinov, kako zaščititi kožo pred soncem (priporočila dermatologov)