Holesterol - tihi ubijalec

Kaj je ho­le­ste­rol?

Ho­le­ste­rol je, pre­pros­to re­če­no, maš­čo­ba. Vi­de­ti je kot bela, spolz­ka, krh­ka, vo­sku po­do­bna snov, ki v vodi ni top­na. V za­dnjem času se o njem ve­li­ko go­vo­ri, pred­vsem ne­ga­tiv­ne­ga. Zato je mor­da mal­ce ne­upra­vi­če­no do­bil za­stra­šu­joč pri­zvok. Na kaj naj­prej po­mis­li­te, ko za­sli­ši­te be­se­do »ho­le­ste­rol«? Na prav nič do­bre­ga, kaj­ne. Celo zmra­zi vas ob tej be­se­di. Ob tem pa prid­no po­za­blja­te na do­bre, ko­rist­ne, celo nuj­ne stra­ni ho­le­ste­ro­la.

Je na­mreč ključ­na se­sta­vi­na sle­her­ne ce­li­ce va­še­ga te­le­sa. Še po­se­bej ve­li­ko ga je v živč­nih ce­li­cah mož­ga­nov in hrb­te­nja­če ter ovoj­ni­cah živ­cev. Iz nje­ga na­sta­ja­jo tudi šte­vil­ne dru­ge sno­vi, ki so nuj­ne za živ­lje­nje, na pri­mer mo­ški in žen­ski spo­lni hor­mo­ni. Kar pred­stav­ljaj­te si sebe brez spo­lnih hor­mo­nov! Aha, ima­te že raj­ši ho­le­ste­rol, kaj­ne?

Ker se je mo­dra mati na­ra­va že v za­čet­ku za­ve­da­la, da brez ho­le­ste­ro­la pač ne bo šlo, je po­skr­be­la za t. i. »dvoj­no« oskr­bo z njim, da ga le ne bi ni­ko­li zmanj­ka­lo. Več­ina ho­le­ste­ro­la se ne­pre­sta­no tvo­ri v je­trih, pre­osta­le­ga pa za­uži­je­mo s hra­no ži­val­ske­ga iz­vo­ra. Ide­al­no je, če vla­da med pro­iz­vod­njo ho­le­ste­ro­la v te­le­su in ti­stim, ki ga sami vne­se­mo vase, rav­no­tež­je.

To pa se se­ve­da po­ru­ši, ka­dar je pro­iz­vod­nje ali vno­sa pre­več. Ta­krat se ko­li­či­na ho­le­ste­ro­la v krvi po­ve­ča, če­mur pra­vi­mo hi­per­ho­le­ste­ro­le­mi­ja. To so za­čet­ni ko­ra­ki in­va­zi­je na vaše no­tra­nje ste­ne krv­nih žil. In­va­zi­je, ki ji pra­vi­mo ate­ros­kle­ro­za. Ob njej pa bi vas mo­ral spre­le­te­ti srh!

Vaša je­tra so pra­va mala to­var­na ho­le­ste­ro­la. Po­leg tega, da ga pro­iz­va­ja­jo, ga tudi raz­kra­ja­jo, raz­kroj­ne pro­duk­te pa telo s pri­dom upo­ra­bi. Z raz­kro­jem ho­le­ste­ro­la na­mreč na­sta­ja­jo žolč­ne kis­li­ne, ki se iz­lo­či­jo v pre­ba­vi­la in tam opra­vi­jo lev­ji de­lež pri pre­ba­vi maš­čob v hra­ni.

Ho­le­ste­rol ni to­pen v vodi, zato se po te­le­su pre­na­ša ve­zan na spo­ji­ne, ki so v vodi top­ne. To so t. i. li­po­pro­te­i­ni, s ka­te­ri­mi ho­le­ste­rol po­tu­je po krvi do ce­lic, ki ga po­tre­bu­je­jo. In tu pri­de­mo do res­ni­ce. Prav­za­prav ni s ho­le­ste­ro­lom nič na­ro­be! Li­po­pro­te­i­ni so ti­sti, ki vam lah­ko za­gre­ni­jo živ­lje­nje in za­ra­di ka­te­rih mo­ra­te hrus­tlja­vo za­pe­če­na svinj­ska re­br­ca, ki se to­pi­jo v ustih, za­me­nja­ti s su­him pu­ra­njim me­som.

Ho­le­ste­rol vaš smrt­ni sov­ražnik

Naj­več ho­le­ste­ro­la je v li­po­pro­te­i­nih, ki so škod­lji­vi. To so li­po­pro­te­i­ni z majh­no go­sto­to ali LDL (ang. low den­si­ty li­po­pro­te­ins) in li­po­pro­te­i­ni z zelo majh­no go­sto­to ali VLDL (ang. very low den­si­ty li­po­pro­te­ins). Pov­zro­ča­jo ko­pi­če­nje ho­le­ste­ro­la v ste­nah žil. Cilj: čim manj sla­be­ga, škod­lji­ve­ga in ne­var­ne­ga LDL v krvi!

Ho­le­ste­rol vaš živ­ljenj­ski re­ši­telj

Ne, ni nam je za­go­del ti­skar­ski škrat. Ob­sta­ja tudi do­ber, ko­ri­sten, va­ro­va­len ali zdra­vi­len ho­le­ste­rol. Veže se na ko­rist­ne li­po­pro­te­i­ne z ve­li­ko go­sto­to HDL (ang. high den­si­ty li­po­pro­te­ins), ki ho­le­ste­rol z žil­nih sten od­stra­nju­je­jo. Cilj: čim več HDL v krvi!

Dru­ge maš­čo­be v krvi

Vse­ka­kor je tre­ba ome­ni­ti tri­gli­ce­ri­de, glav­no se­sta­vi­no pre­hramb­nih maš­čob, ki so zelo po­memb­ne se­sta­vi­ne pre­hra­ne. Ne samo, da so de­žur­ne kriv­ke za to, da je svinj­ska pe­čen­ka tako zelo do­bra (to­rej pri­po­mo­re­jo k okus­no­sti in užit­no­sti hra­ne), am­pak so tudi no­sil­ke ve­li­kih ko­li­čin ener­gi­je, v njih pa se to­pi­jo živ­ljenj­sko po­memb­ni vi­ta­mi­ni A, D, E in K.

Kdaj vam mo­ra­jo iz­me­ri­ti ra­ven ho­le­ste­ro­la?

Če še zme­raj ne ve­ste, ko­li­ko mi­li­mo­lov ho­le­ste­ro­la na li­ter krvi se vam pre­ta­ka po ži­lah, poj­di­te k svo­je­mu zdrav­ni­ku in iz­ra­zi­te že­ljo, da vam iz­me­ri ho­le­ste­rol. Z ve­se­ljem vam bo ugo­dil.

Stro­kov­nja­ki sve­tu­je­jo, da je tre­ba vred­nost ho­le­ste­ro­la za­če­ti me­ri­ti že po 20. letu sta­ro­sti, to­rej ta­krat, ko ste za zaj­trk vsak dan prid­no je­dli na do­ma­čih ocvir­kih pe­če­na jaj­ca in po­leg spi­li pol li­tra pol­no­mast­ne­ga mle­ka. Če je ra­ven va­še­ga ho­le­ste­ro­la v me­jah nor­ma­le, je me­rit­ve pri­po­roč­lji­vo po­na­vlja­ti vsa­kih pet let. Če pa ga ima­te pre­več ali če ste iz­po­stav­lje­ni ne­var­nim de­jav­ni­kom tve­ga­nja za ate­ros­kle­ro­zo, sve­tu­je­mo, da ho­di­te na me­rit­ve po­go­ste­je. Naj­bolj­še, da se o tem po­sve­tu­je­te z oseb­nim zdrav­ni­kom.

Za­kaj vas mora po­ve­ča­na ko­li­či­na ho­le­ste­ro­la v krvi skr­be­ti?

Če je ho­le­ste­ro­la v krvi pre­več, se za­čne ko­pi­či­ti v ste­nah krv­nih žil. To vam zelo dol­go časa ne pov­zro­ča no­be­nih te­žav, če­prav se to­vrst­ni pro­ce­si za­če­nja­jo že v zgod­nji mla­do­sti.

Tako vam hi­per­ho­le­ste­ro­le­mi­ja zelo po­ti­ho, za­hrb­tno, po­ča­si in vztraj­no unič­uje žile in je eden glav­nih de­jav­ni­kov, ki pri­pe­lje­jo k ate­ros­kle­ro­zi in nje­nim pre­po­go­sto tra­gič­nim po­sle­di­cam: srč­ne­mu in­fark­tu in mož­gan­ski kapi. Ven­dar brez pre­ti­ra­ne pa­ni­ke. Ko­li­či­na ho­le­ste­ro­la v te­le­su, nje­go­vo na­sta­ja­nje in od­stra­nje­va­nje je pri zdra­vih lju­deh urav­na­va­no tako, da ne pri­de do ko­pi­če­nja. Res pa je, da ob­sta­ja­jo ne­ka­te­ri vzro­ki in sta­nja (de­jav­ni­ki tve­ga­nja), ki po­ru­ši­jo rav­no­tež­je med na­sta­ja­njem in od­stra­nje­va­njem ho­le­ste­ro­la, kar na­vad­no vodi v hi­per­ho­le­ste­ro­le­mi­jo.

Ate­ros­kle­ro­za pra­vi ob­raz holesterola

Ate­ros­kle­ro­za je po­ča­si na­pre­du­jo­ča bo­le­zen v ste­nah ar­te­rij, ki se za­čne že v otro­štvu. V ste­nah žil se na­la­ga in ko­pi­či ho­le­ste­rol, po­leg nje­ga pa še dru­ge ce­li­ce iz krv­ne­ga ob­to­ka (krv­ne ploš­či­ce) in glob­ljih slo­jev žil­ne ste­ne. Ate­ros­kle­ro­tič­na spre­mem­ba tako po­ti­ho, po­ča­si in vztraj­no ra­ste. Na­sta­ne t. i leha ali plak, v ka­te­re­ga se od­la­ga tudi kal­cij in ga sča­so­ma pre­ra­ste ve­zi­vo.

Vse lepo in prav, če bi se vsa stvar tu­kaj kon­ča­la. Ven­dar se ne in ate­ros­kle­ro­tič­ni plak lah­ko to­li­ko zra­ste, da sko­raj ali pov­sem za­ma­ši žilo. Ali pa raz­po­ka in na tem me­stu v žil­ni ste­ni na­sta­ne krv­ni str­dek, ki tudi lah­ko del­no ali po­pol­no­ma za­ma­ši žilo. V skraj­nem pri­me­ru se lah­ko od­tr­ga in po­tu­je pro­ti srcu, mož­ga­nom ali plju­čem, če­mur pra­vi­mo trom­bem­bo­li­ja, ki pov­zro­či in­farkt cilj­ne­ga orga­na.

Ho­le­ste­rol - dežurni kri­vec za na­sta­nek ate­ros­kle­ro­ze?

Že res, da ho­le­ste­rol igra ključ­no vlo­go pri ma­še­nju va­ših ar­te­rij, a sam po sebi ne bi bil tako zelo uspe­šen. Ima na­mreč mno­go paj­da­šev. Pred­vsem vas same! Ne ver­ja­me­te? Paj­da­ši so t. i. de­jav­ni­ki tve­ga­nja, ki po­spe­šu­je­jo raz­voj za­hrb­tne bo­lez­ni. Čim več jih ima­te, tem več­ja je ne­var­nost za hi­trej­ši in zgod­nej­ši raz­voj ate­ros­kle­ro­ze. Na red­ke ne mo­re­te vpli­va­ti, na mno­ge pa lah­ko moč­no!

Kaj pa po­sle­di­ce ate­ros­kle­ro­ze?

Za­ra­di ate­ros­kle­ro­ze se vam lah­ko zo­ži­jo ali za­ma­ši­jo žile kjer­ko­li v te­le­su, naj­po­go­ste­je pa ko­ro­nar­ne žile srca, (po­sle­di­ca je lah­ko srč­ni in­farkt), ar­te­ri­je mož­ga­nov, (po­sle­di­ca je lah­ko mož­gan­ska kap), ar­te­ri­je nog, (za­ra­di če­sar vam lah­ko od­mre del ali cela noga) ter ar­te­ri­je led­vic, (po­sle­di­ca je od­po­ved led­vic).

Ko­ro­nar­na bo­le­zen. Ali is­he­mič­na bo­le­zen srca na­sta­ne za­ra­di zo­žit­ve ko­ro­nar­nih žil, ki s krv­jo do­va­ja­jo srcu hra­ni­la. Srč­na mi­ši­ca ni več do­volj pre­krv­lje­na.

Po­sle­di­ca je an­gi­na pek­to­ris, to je si­no­nim za ne­pri­jet­ne ali celo nev­zdrž­ne bo­le­či­ne za prs­ni­co, ki se ši­ri­jo v levo roko, hrb­te­ni­co ali dru­gam v oko­li­co. Tra­ja na­vad­no ne­kaj mi­nut in mine spon­ta­no ali po upo­ra­bi ta­ble­te »za pod je­zik«. Lah­ko pa tudi na­zna­nja bli­ža­jo­či se akut­ni srč­ni in­farkt, pri ka­te­rem del srč­ne mi­ši­ce od­mre. Ta­krat se vam lah­ko ateroskle­ro­za za­dnjič naj­slaj­še za­sme­je v ob­raz ali pa vas sprem­lja še leta in se spaj­da­ši še s srč­nim po­puš­ča­njem.

Mož­gan­ska kap.

Če vaše male sive ce­li­ce ne­pre­sta­no ne do­bi­va­jo s krv­jo glu­ko­ze, ki­si­ka in dru­gih hra­nil, od­mre­jo. To se zgo­di pri mož­gan­ski kapi za­ra­di ate­ros­kle­ro­ze, ko se mož­gan­ske ži­li­ce tako zelo zo­ži­jo, da kri več ne more do cilj­nih ce­lic, ali pa se od ateroskle­ro­tič­nih pla­kov od­tr­ga de­lec, ki nato s krv­jo pri­po­tu­je do mož­ga­nov in tam za­pre žilo. Po­sle­di­ce kapi so več­ino­ma traj­ne, vse pa bolj ali manj vo­di­jo k ve­ge­ti­ra­nju v in­va­lid­skem vo­zič­ku ali po­ste­lji, kjer mo­ra­jo za vas skr­be­ti kot za do­jen­čka.

Ate­ros­kle­ro­za žil na no­gah.

Ste že kdaj sli­ša­li za »ogle­do­val­ce iz­ložb«? To so ljud­je z ate­ros­kle­ro­zo ar­te­rij v no­gah. Pri mi­šič­nem na­po­ru (hoji) se v mi­ši­cah nog za­ra­di po­ve­ča­nih po­treb po ki­si­ku po­ja­vi zelo moč­na, ne­nad­na ostra bo­le­či­na, za­ra­di ka­te­re se mora člo­vek po ne­kaj pre­ho­je­nih me­trih usta­vi­ti in po­či­va­ti. Šele nato lah­ko na­da­lju­je ne­kaj me­trov na­prej. In med­tem ko po­či­va, iz­ko­ri­sti čas za ogle­do­va­nje iz­ložb ter pri­kri­va­nje svo­je bo­lez­ni.

Ate­ros­kle­ro­za led­vič­nih ar­te­rij. Če so pri­za­de­te led­vič­ne žile, se po­vi­ša krv­ni tlak in po­ja­vi­jo se zna­ki od­po­ve­di led­vic.

Zmanj­šaj­te ko­li­či­no olesterola v svo­ji krvi! Takoj! Zdaj!

Tako bo­ste na­mreč bi­stve­no upo­čas­ni­li na­pre­do­va­nje ate­ros­kle­ro­ze in zmanj­ša­li ne­var­nost, da vas do­le­ti­jo srč­ni in­farkt, mož­gan­ska kap ali ar­te­rij­ske pre­toč­ne mot­nje v no­gah ali led­vi­cah. Ko ate­ros­kle­ro­za en­krat po­ka­že svo­je zobe, je pre­po­zno raz­miš­lja­ti, kje ste ga polo-mili.

Naj­po­memb­nej­še je pre­pre­če­va­ti raz­voj bo­lez­ni! Nuj­no je, da čim več de­jav­ni­kov tve­ga­nja pre­pre­či­te, od­pra­vi­te ali vsaj zmanj­ša­te nji­ho­vo iz­ra­zi­tost. Če pa se zna­ki bo­lez­ni že po­ja­vi­jo, jih je nuj­no čim prej pre­po­zna­ti ter pra­vo­čas­no in učin­ko­vi­to za­če­ti zdra­vi­ti.

Za zmanj­ša­nje vred­no­sti ho­le­ste­ro­la v krvi so po­memb­ne pred­vsem tri stva­ri:

Ustrez­na pre­hra­na

Spre­mem­ba pre­hra­ne je prvi in naj­učin­ko­vi­tej­ši ukrep, da zni­ža­te ra­ven ho­le­ste­ro­la v krvi. Je­sti mo­ra­te vsaj šti­ri­krat na dan, zaj­trk je ob­ve­zen in ga ni­ka­kor ne sme­te iz­pu­sti­ti. Hra­na na va­šem krož­ni­ku mora vse­bo­va­ti čim manj na­si­če­nih in trans­ne­na­si­če­nih maš­čob­nih kis­lin (mas­lo, mast, sla­ni­na, siri, pol­no­mast­no mle­ko, meso), ve­li­ko vlak­nin in vi­ta­mi­nov ter malo ka­lo­rij (čim več ze­le­nja­ve in sad­ja). Maš­čo­be niso pre­po­ve­da­ne, a jih ome­ji­te.

Po­se­gaj­te po po­li­ne­na­si­če­nih in mo­no­ne­na­si­če­nih maš­čob­nih kis­li­nah (ras­tlin­ska olja, ribe). Za­dnji obrok po­jej­te vsaj tri ure pred spa­njem. Iz­ogi­baj­te se pri­griz­kom. Pri­mer­nej­ši na­či­ni pri­pra­ve so du­še­nje, ku­ha­nje in pe­če­nje na žaru; cvrt­je in pe­če­nje v olju sta manj pri­mer­na.

Te­le­sna de­jav­nost

Če do­slej ni­ste bili te­le­sno de­jav­ni, za­čni­te ZDAJ! Tudi po­ča­sen 15-minutni spre­hod je bolj­ši od se­de­nja pred te­le­vi­zor­jem s pi­vom in z ara­ši­di v roki. Red­na te­le­sna de­jav­nost je po­leg zdra­ve pre­hra­ne naj­bolj­ša na­lož­ba v zdra­vo živ­lje­nje. Po­leg tega, da s tem vzdr­žu­je­te te­le­sno težo, tudi zni­žu­je­te ra­ven škod­lji­ve­ga LDL in zvi­šu­je­te ra­ven za­ščit­ne­ga HDL ho­le­ste­ro­la v krvi.

Pri­po­roč­lji­vo je, da ste de­jav­ni vsaj 5 dni v ted­nu po 30 mi­nut. In zato si prav­za­prav sploh ni tre­ba tr­ga­ti dra­go­ce­ne­ga časa! Do­volj je že, če za­čne­te v služ­bo ho­di­ti peš ali se vo­zi­ti s ko­le­som, gre­ste peš v bliž­njo tr­go­vi­no ali v če­tr­to nad­strop­je. Skrat­ka, vsa­ko­dnev­ne ak­tiv­no­sti spre­me­ni­te tako, da bodo v prid va­še­mu zdrav­ju, pa še de­nar­ni­ci, saj bo­ste po­ra­bi­li manj de­nar­ja za ben­cin in dra­go zdrav­lje­nje po­sle­dic za­ne­mar­ja­nja sa­me­ga sebe.

Zdra­vi­la

Če se kljub zdra­vi pre­hra­ni, red­ni te­le­sni ak­tiv­no­sti in dru­gim spre­mem­bam živ­ljenj­ske­ga slo­ga po še­stih me­se­cih vred­nost ho­le­ste­ro­la v vaši krvi ne bo za­do­vo­lji­vo zmanj­ša­la, vam bo zdrav­nik pred­pi­sal zdra­vi­lo za zni­že­va­nje rav­ni ho­le­ste­ro­la. Takš­no zdrav­lje­nje tra­ja vse živ­lje­nje, zato je po­men bolj zdra­vih živ­ljenj­skih na­vad še to­li­ko več­ji.

Ko­li­či­no maš­čob v krvi lah­ko zmanj­ša­te z bolj zdra­vim živ­ljenj­skim slo­gom. Če ti ukre­pi ne za­do­stu­je­jo, vam bo zdrav­nik pred­pi­sal zdra­vi­la. Pred­vsem pa lah­ko vi sami naj­več na­re­di­te za svo­je zdrav­je!

Lea Gril

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ