Izgorelost je stanje telesne in duševne izčrpanosti, ki se lahko odraža v umu. Običajno je posledica poklicnega pojava predvsem ljudi, ki neprestano delajo več ur v službi, so preobremenjeni in pod konstantnim stresom.
Izgorelost je tako telesne kot duševne narave in če se je ne pozdravi, lahko postopoma privede do popolne izključenosti, ponavljajočih se napadov panike in težavno opravljanje vsakdanjih obveznosti.
Kateri so pogosti simptomi izgorelosti?
Izgorelost se pri vsakem posamezniku kaže drugače in s simptomi, ki so lahko edinstveni. Ljudje, ki pri delu občutijo več stresa, lahko doživljajo kronično utrujenost, tisti, ki se soočajo tudi z depresijo in tesnobo, pa lahko občutijo brezup, razdražljivost in čustveno izčrpanost.
Izgorelost, ki je povezana z delom, se lahko kaže kot pomanjkanje energije. Pogosti simptomi izgorelosti so tudi utrujenost, žalost, jeza, visok krvni tlak, nespečnost, pogosti glavoboli in kronični stres.
Kako se odražajo faze izgorelosti?
Če se počutite neprestano izčrpani oziroma kronično utrujeni, ste morda izgoreli. Zgodnje faze izgorelosti so navadno precej očitne in se kažejo kot večja utrujenost kot običajno, razdražljivost in nespečnost, prav tako se zdi vsako socialno druženje nekaj napornega.
1. Faza medenih tednov
Faza medenih tednov se prične z visoko ravnjo energije in zadovoljstva. Morda ste ravnokar menjali službo in si želite dobro opravljati novo delo ter doseči zastavljene cilje, ste nadvse ambiciozni. Pogosti znaki te faze so zadovoljstvo pri delu, visoka energija in produktivnost, optimizem ter predanost določenim nalogam. V tej fazi je potrebno vedno vpeljati strategije za spoprijemanje s stresom, da ne bi prišlo do kroničnega stresa.
2. Začetek stresa
V drugi fazi se počasi prične pojavljati stres, ko ga najmanj pričakujete. Postopoma izčrpa motivacijo, morda ste še vedno odločni, vendar so nekateri dnevi težji od drugih. En dan se lahko počutite razmeroma dobro, naslednji dan pa vas doletijo huda utrujenost in nihanje razpoloženja. Pozabljivost, razdražljivost, visok krvni tlak, odlašanje in manjša storilnost so drugi pogosti znaki. Pomembno je vedeti, da lahko stres škoduje telesnemu zdravju, zato je dobro, da se mu izognete oziroma ga zmanjšate že na pričetku.
3. Kronični stres
Kronični stres se pogosteje pojavlja med tednom. Takrat mnogo ljudi opaža kako se v resnici počuti. Če se soočate z visoko ravnjo stresa, to pomeni, da se težko osredotočite na poglavitne naloge. Večina ljudi doživlja kronični stres na delovnem mestu zaradi opravljanja prevelikega števila nalog ali zaradi ponavljajočega se opravljanja istih stvari.
Zaradi preobremenjenosti lahko čutite agresijo, depresijo, tesnobo in paniko. Ker je telo izčrpano, lahko tudi prej fizično zbolite. Ljudje, ki dosežejo to stopnjo, pričnejo odlašati in zamujati z nalogami in postopoma prične trpeti tudi njihovo delo. Če se soočate s tem, je nujno, da ozavestite stres in poiščete tehnike, ki lahko izboljšajo vaše duševno zdravje. Pred delom se lahko na primer odpravite na jutranji sprehod, se povežete s prijatelji, meditirate oziroma najdete karkoli vas razveseljuje in vam pomaga olajšati vsakdanje težave.
4. Faza izgorelosti
Simptomi izgorelosti postanejo bolj očitni v četrti fazi. Takrat najbolj trpita telesno in duševno zdravje, kar povzroči negativne vedenjske spremembe. V nekaterih dneh se vam morda zdi mamljivo, da bi vstali kar ves dan v postelji in se izognili službi.
Pogosti simptomi s katerimi se lahko soočate so občutek neuspeha, migrene, bolečine v prsih, pesimizem, dvomi vase, težave z želodcem in popolno zanemarjanje osebnih potreb. Ne glede na to, koliko se trudite, se zdi, da se ti občutki le še slabšajo. Ob vsem tem pa ne trpi le zdravje, temveč tudi družabni in družinski odnosi.
5. Običajna izgorelost
Običajna izgorelost je zadnja stopnja, ki je nevarna za splošno zdravje. Faza se imenuje tudi sindrom izgorelosti, saj ste obtičali v začaranem krogu, kar vodi v kronično duševno utrujenost, telesne bolezni in depresijo. Ena izmed raziskav je pokazala, da se pri tistih, ki doživljajo izgorelost, lahko pojavijo samomorilne misli. Zgolj družina in prijatelji v tej fazi niso dovolj, da bi vam lahko pomagali iz tega stanja, zato je pomembno, da poiščete strokovno pomoč.
Vir: healthinsider.news
Preverite tudi Aktivni podkast:
V epizodi prve sezone našega podkasta je z nami Janja Kogovšek, mag. prehrane, ki se ukvarja s prehranskim svetovanjem, deluje pa tudi pod Instagram profilom Nutrika.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
