"Jem bolj zdravo kot sovrstniki in se več gibljem, pa imam čez 110 kilogramov. Zakaj so oni suhi, jaz pa debela?" (Osebna stiska)

5. 6. 2023
Deli
"Jem bolj zdravo kot sovrstniki in se več gibljem, pa imam čez 110 kilogramov. Zakaj so oni suhi, jaz pa debela?" (Osebna stiska) (foto: Profimedia)
Profimedia

V današnjem svetu je veliko ljudi obremenjenih s svojo zunanjo podobo in telesno težo. Vitkost pa igra pomembno vlogo v življenju tudi zaradi vidika boljše samopodobe in večjega zdravja.

Za nekatere ljudi se zdi kot, da so rojeni pod srečno zvezdo, saj kljub temu, da pojedo praktično karkoli, tega ni zaznati na njihovi telesni teži. Drugi imajo povsem drugačne težave in nikakor ne morejo shujšati.

S težavnim hujšanjem se srečuje tudi mlada ženska, ki na slovenskem forumu sprašuje:

Zakaj sem debela, če pa jem bolj zdravo kot drugi in se več gibljem?

»Imam 27 let. 170 cm in čez 110 kilogramov. Stalno kolesarim, hodim in enkrat na teden tečem. Pijem le vodo. Jem zdravo in večinoma zelenjavo, nikoli ne jem mastne hrane, edina moja razvada je ko si občasno privoščim čokolado.

Drugi mladi mojih let in velikosti so suhi. Gibljejo se nič ne, ker se jim niti do avtobusne postaje ne da sprehoditi in vedno raje najamejo taksi.

Vsak dan jedo hitro prehrano, mesne kebabe, bureke in pice z veliko majoneze in kečapa. Pijejo veliko piva in sladkih sokov. Zakaj so torej oni suhi in atletski in jaz debela, če se pa se naj bi šlo zgolj za to, da porabimo več kalorij kot jih vnesemo v telo?«

Nekateri izmed komentarjev so se glasili v kontekstu, da je hujšanje daljši proces, ki se ne zgodi kar čez noč. Nekaj se jih je nanašalo tudi na to, naj si vodi dnevnik prehranjevanja, si privošči dovolj počitka, več telovadi in celo manj poje.

Hujšanje je sicer na splošno delikatna zadeva, ki se razlikuje od posameznika do posameznika

Nekaj vpliva imajo dedni dejavniki, zaradi katerih so nekateri ljudje vitkejši od drugih. Pri marsikomu, ki ne more shujšati, igrajo vlogo tudi različne zdravstvene težave kot so na primer problemi ščitnico, povečan stresni hormon kortizol, počasnejši metabolizem in podobno.

Veliko pa je odvisno od prehrane, ki je poleg tega, da je zdrava, tudi nasitna, saj v obrokih, kjer prevladuje zgolj zelenjava, ni dolgoročne sitosti, zato je primerno v večino obrokov vključiti tudi beljakovine.

Kaj pa bi ji svetovali vi?

Morda bi vas zanimalo tudi:

Je hrana na naših policah, sploh varna?

V epizodi Aktivni podkasta gostimo Zalo Mlinšek, mag. inž. prehrane. S svojim znanjem Zala številnim pomaga pripravljati bolj zdrave in hranljive obroke, tokrat pa smo se z njo pogovarjali o varnosti živil, ki so na naših policah.

Kdaj lahko rečemo, da je živilo varno? Kaj pomenijo različne oznake na artiklih? Kaj so aditivi v živilih? Kako je z gensko spremenjenimi organizmi? Vse to in še več v tokratni epizodi!

Pogovoru prisluhnite tukaj:

Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"