Vedno bolj nas obremenjujejo tudi zvoki iz našega okolja. Stalen hrup cestnega prometa, glasni sosedi, nenehno poslušanje glasbe prek slušalk … Hrup je za tri četrtine ljudi že največja obremenitev okolja, kajti stalni šumi ne ogrožajo le našega sluha, temveč motijo tudi koncentracijo in spanec.
Poleg tega z vsakim decibelom pripomorejo (veliko bolj, kot so še do nedavnega domnevali) k zvišanju krvnega pritiska in motnjam srčnega obtoka. Preberite si nekoliko več o najpomembnejših izvorih hrupa in kako se zaščititi pred njimi.
Gradbišča in cestni hrup
Cestni promet je največji izvor hrupa in dokazano povzroča poslabšanje sluha. Raziskave med primitivnimi ljudstvi so pokazale, da se sluh ne poslabša s starostjo ljudi, temveč k temu pripomore seštevek vseh šumov in hrupov, h katerim svoj lonček pristavita tudi ventilator pri računalniku in kuhinjski aparati. Brez tega hrupa lahko človek tudi pri 90 letih sliši kot ris!
Na cestah je podnevi dovoljenih 72 decibelov, ponoči pa 62 (gradnja cest: 59 oziroma 49 decibelov). Če so presežene te vrednosti, lahko prebivalci zahtevajo namestitev zaščitnih ograj. Na gradbiščih so mejne vrednosti med 40 decibeli ponoči in 55 podnevi.
Če se te vrednosti prekoračijo za več kot 5 decibelov, mora izvajalec gradnje sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje hrupa. Običajno prizadetim ne ostane nič drugega kot to, da zaprejo okna in se umaknejo v bolj miren prostor ali pa si zamašijo ušesa.
Hrup v prostem času
Ali glasen zvok doživljamo kot prijeten ali pa neprijeten, je velikokrat odvisno predvsem od 'vsebine'. Že najmanjši MP3-predvajalniki s slušalkami hitro dosežejo glasnost preko 100 decibelov – in mi se še kar počutimo dobro.
To morate vedeti: Slušne celice sicer zmorejo (vseeno je, ali gre za vrtalnik ali pa poslušanje Madonne) dobrih 40 ur brez vsakršnih poškodb prenašati glasnost 85 decibelov. Toda časovni interval se pri 100 decibelih zmanjša na eno dobro uro. Pri 115 decibelih pa za okvaro zadostujejo že tri minute na teden.
Na žalost se najprej poškoduje naše frekvenčno področje, kateremu sledi tudi naš govor. Posledica: gumb za glasnost obračamo vedno bolj v desno in zaidemo v pravi peklenski krog.
Kaj lahko storite: Poslušanje zgoščenke na vse glas je sicer popolnoma neškodljivo, a le če si po poslušanju privoščite tudi izdatno obdobje tišine. Najbrž ni odveč povedati, da se je treba izogniti takojšnjemu obisku diska. Naš namig: Postanite nekakšen 'knjigovodja hrupa' in zavestno poskrbite za obdobja tišine, ko ne boste poslušali prav ničesar, temveč raje prebrali knjigo. Od časa do časa si dajte pregledati sluh, da ne boste zaradi vedno večje glasnosti zašli v peklenski krog okvare sluha.
Impulzni hrup
Poleg stalnega hrupa, so še posebej nevarni kratki, glasni poki. Strokovnjaki v tem primeru govorijo o impulznem hrupu. Ker je hrup slišati zelo kratek čas, se dejanske glasnosti niti ne čuti. Toda prav posamezen, preglasen pok lahko za vse življenje okvari sluh.
Kaj morate vedeti: Predvsem otroke je treba kar najbolje zaščititi pred impulznim hrupom. Za majhno ušesce že en sam pok iz vžigalne igralne pištole s skoraj 180 decibeli prav nič ne zaostaja za puško, ki jo uporablja vojska. Travma po poku lahko povzroči tudi tinitus – šumenje v ušesih. Če ne že prej, se je treba takrat nujno opraviti k specialistu in si privoščiti nekaj dni miru.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
