Bolečino občutimo kot neprijeten dražljaj, ki naznanja zdravstvene težave in na katerega se vsak posameznik odzove različno. V določenih primerih je pravzaprav koristna in celo nujna. Ko pa bolečina ne popusti, lahko posameznik zapade v depresijo, pojavijo se težave z nespečnostjo in kakovost življenja se močno zmanjša. V takšnih primerih je treba bolečino čim prej zdraviti.
Sindrom karpalnega kanala
Karpalni kanal ali zapestni prehod je ozek tunel na dlanski strani zapestja. V tem kanalu leži mediani živec skupaj z devetimi kitami mišic, ki upogibajo dlan in prste. Če je živec stisnjen ali vnet, pogosto občutimo mravljinčenje ali bolečino. Pogost vzrok je tudi revma.
Dokler so bolečine blage, jih je mogoče obvladati z večkratnimi prekinitvami del, ki obremenjujejo zapestja in prste, če pa težava kljub temu ne izgine in se celo slabša, je potrebno zdravljenje z zdavili ali operacija.
Odlična je tudi joga. Z raziskavo, objavljeno v reviji Journal of the American Medical Association, so ugotovili, da vadba joge dvakrat na teden po osmih tednih olajša simptome in izboljša moč prijema.
Ravno tako lahko ponoči, med vožnjo ali tipkanjem nosite zapestno ortozo. "Ta drži vaše zapestje v nevtralnem položaju in s tem preprečuje nadaljnjo kompresijo in draženje živca, " pravi Tanja J. Lehky, dr. med., direktorica laboratorija za klinični EMG na Nacionalnem inštitutu za nevrološke motnje in kap NHI.
Če bolečina ne preneha, prosite zdravnika, da vam da napotnico za obisk pri kirurgu. Ta lahko ali vbrizga kortikosteroide v karpalni kanal, s čimer se oteklina in vnetje zmanjšata, ali pa težavo odpravi s kirurškim posegom.
Preventiva: "Postavite si tipkovnico na tako višino, da bodo vaše roke pri delu z njo v ravnem ali nevtralnem položaju," pravi dr. Lehky. "Zvijanje zapestij preveč pritiska na živec."
Vnetja kite - tendinitis
Tendinitis je vnetje kitne ovojnice. Čvrsta vez, ki pritrjuje mišico na kost, se obrabi, postane razdražena ali vneta in povzroča bolečino ali zmanjša obseg gibljivosti rame, komolca, ahilove tetive ali kolena.
Krivec je lahko kak ponavljajoč se gib, kot je prepogosto zamahovanje s palico za golf ali teniškim loparjem, ali uporaba nepravilne tehnike ali pa oboje.
Da bi ustavili bolečino, si vzemite teden dni počitka od športne aktivnosti, med tem časom pa si blažite bolečino z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in boleče kite hladite z ledom od 15 do 20 minut, in sicer od dva- do trikrat na dan, vse dokler bolečina ne popusti.
Če bolečina ne popusti, poiščite zdravniško pomoč ali fizikalnega terapevta.
Preventiva: Priporočljivo je navzkrižno treniranje, ki pomaga ublažiti stres prizadetih mišic in kit. V vašo redno vadbo (npr. tek ali tenis, ki redno obremenjujeta kite) vključite plavanje, kolesarjenje in trening z utežmi. Prepričajte se le, da vadba ne vključuje prizadetega območja.
Bolečina v križu
Najpogostejša težava je nategnjena mišica. Mišice se raztegnejo in pri tem pride do mikroskopskih raztrganj mišičnih vlaken, ki sproščajo snovi, ki aktivirajo živčne končiče.
Če je bolečina prehuda, vzemite analgetik in boleče področje grejte od 10 do 15 minut večkrat na dan, hkrati pa bodite še vedno aktivni. Ležanje namreč vodi k okorelosti in zmanjšani prožnosti, oboje pa samo poveča bolečino.
Zato le nekoliko zmanjšajte telesno aktivnost, ko bolečina začne popuščati, pa jo spet postopoma povečujte.
Če zmanjšanje aktivnosti ne pomaga, je lahko naslednji korak fizikalna terapija, intramuskularna injekcija analgetikov ali celo operacija. Obiščite svojega zdravnika.
Preventiva: Stegenske mišice raztegnite šele, ko ste si ogreli celotno telo.
"Ko so zadnje stegenske mišice napete, lahko vlečejo manjše posturalne mišice spodnjega dela hrbta in povzročajo bolečino," pravi Perry Fine, dr. med., profesor anesteziologije na medicinski fakulteti univerze v Utahu.
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"