In to že pri zajtrku!
Toda nedavna raziskava, ki je bila objavljena v medicinski reviji Journal of Hepatology, pravi, da bi morali biti še posebej pozorni na količino dodanih sladkorjev.
Pri tem ne smemo pozabiti, da se sladkor skriva pod različnimi imeni – in tako dejanska količina uporabniku pogosto ostane 'skrita'. Če omenimo le nekaj imen: glukoza, fruktoza, saharoza, koruzni sirup, agavin sirup … Obstaja pa še vrsta drugih dodanih sladkorjev z glukozo in fruktozo, karamela denimo in kokosov sladkor ter sadni sladkor, in sladkorjev, ki vsebujejo samo fruktozo.
Zakaj je to pomembno? Ker ima vsak od teh sladkorjev povsem drugačne učinke na telo in se drugače presnavlja, nekateri skoraj izključno v jetrih.
Vrnimo se k raziskavi …
Raziskovalci so v raziskavo vključili 94 zdravih mladih moških in jih razdelili v dve skupini.
Prva skupina (polovica udeležencev) je sedem tednov vsak dan uživala sladke pijače. Pijače so vsebovale ali fruktozo ali glukozo ali saharozo – zelo pogosta sladila, ki se jih dodaja celi vrsti živil, od piškotov do solatnih prelivov.
Druga skupina je bila kontrolna skupina, ki ni uživala pijač.
Čeprav energijska vrednost zaužite hrane v prvi skupini ni bila nič višja kot pred raziskavo, so bili rezultati – ko je šlo za kombinacijo fruktoze in saharoze (kar je namizni sladkor) in kombinacijo fruktoze in glukoze – precej šokantni.
Dvakrat več maščobe!
V le nekaj tednih je bilo pri moških, ki so redno uživali omenjene sladke pijače, opaziti dvakrat večji obseg kopičenja maščob v jetrih. Ta učinek pa je bil prisoten še 12 ur po zadnji zaužiti pijači. To pomeni, da dodani sladkorji ne le da podvojijo proizvajajo maščobe, ampak ta proces vzdržujejo še dolgo po tem, ko naredite zadnji požirek ali grižljaj.
Še bolj problematično je, kot poudarjajo v raziskavi, da ta tip maščobe ne povzroči le povečanega obseg pasu, temveč se poviša tudi tveganje za nealkoholno maščobno jetrno bolezen in diabetes tipa 2.
Omejevanje dodanega sladkorja je ključno za zdravje
Ne pozabite, da dodani sladkor ni enak sladkorju, ki je naravno prisoten v živilih, kot so sadje, nekatera žita in mlečni izdelki, je za spletno stran Eat This, Not That! Povedala Martha Lawder, dietetičarka in profesorica nutricionistike na Univerzi v Kaliforniji.
Pravzaprav, opozarja dietetičarka, je lahko sadje odlično za potešitev želje po sladkem prigrizku in zaradi tega ne boste pokvarili svojih zastavljenih ciljev – saj je vse sadje bogato tudi z mikrohranili, ki pomagajo številnim sistemom v vašem telesu.
Preberit še:
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
