Ateroskleroza se lahko v telesu razvija desetletja, ne da bi zanjo sploh vedeli. Obsežna raziskava je pokazala, da so spremembe na arterijah prisotne že pri mladih odraslih, s starostjo pa postajajo vse pogostejše. Pri moških se začnejo pojavljati še posebej zgodaj.
Nekatere bolezni se pojavijo nenadoma in brez opozorila, druge pa se lahko v telesu neopazno razvijajo leta ali celo desetletja, preden povzročijo prve težave. Med slednje sodi ateroskleroza, pri kateri se v arterijah postopoma kopičijo obloge oziroma plaki. Gre za proces, ki je tesno povezan z razvojem bolezni srca in ožilja.
Znanstveniki že dolgo vedo, da se lahko ateroskleroza razvija tiho in brez opaznih simptomov. Manj jasno pa je bilo, kako zgodaj v življenju se ta proces dejansko začne in kako pogost je v različnih življenjskih obdobjih.
Ne spreglejte:
- Srčni infarkt se ne začne s holesterolom: dietetičarka razkriva, kaj vodi do ateroskleroze
- 5 nenavadnih znakov, da uživate preveč soli: če jih opazite pri sebi, bodite pozorni
- Ste v nevarnosti? Ta bolezen prizadene vsako tretjo osebo, simptomi pa so pogosto nevidni – dokler ni prepozno
Nova obsežna raziskava, ki sta jo vodila kardiologa Henning Bundgaard iz Univerzitetne bolnišnice v Københavnu in Borja Ibanez iz španskega Nacionalnega centra za raziskave bolezni srca in ožilja, je pokazala, da je tiha ateroskleroza presenetljivo razširjena.
V raziskavo je bilo vključenih skoraj 17.000 odraslih iz Danske in Španije. Med sodelujočimi, starimi od 18 do 70 let, jih je imelo znake ateroskleroze več kot 57 odstotkov. Pogostost bolezni pa se je močno razlikovala glede na starost in spol.
Avtorji raziskave, objavljene v reviji New England Journal of Medicine, poudarjajo, da je odkrivanje tihe ateroskleroze pri mladih odraslih lahko pomembno, saj bi tako lahko dovolj zgodaj prepoznali ljudi z večjim dolgoročnim tveganjem. Prav v zgodnejšem obdobju življenja bi lahko imelo obvladovanje dejavnikov tveganja tudi največ koristi.
Ateroskleroza se lahko razvija desetletja brez simptomov
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti na svetu, ateroskleroza pa je v ozadju velikega dela teh bolezni.
Razvije se, ko se maščobe, holesterol in druge snovi začnejo kopičiti v stenah arterij ter tvorijo obloge, imenovane plaki. Ti se lahko sčasoma povečujejo in zožijo prostor, skozi katerega teče kri. Če plak poči, lahko nastane krvni strdek, posledica pa je lahko srčni infarkt ali možganska kap.
Toda ateroskleroza se ne začne šele takrat, ko človeka doleti srčni infarkt ali možganska kap. Ravno nasprotno. Bolezen se lahko desetletja razvija povsem neopazno, nekateri ljudje pa kljub prisotnosti ateroskleroze morda nikoli ne razvijejo simptomov.
Pri preprečevanju bolezni srca in ožilja se zdravniki danes v veliki meri opirajo na ocenjevanje tveganja na podlagi dejavnikov, kot so starost, krvni tlak, raven holesterola in kajenje. Takšne ocene pa ne povedo nujno, ali je ateroskleroza v telesu že prisotna.
Raziskovalci so zato želeli ugotoviti, kako se ta skrita bolezen razvija skozi različna obdobja odraslega življenja.
V projektu REACT je sodelovalo 16.808 odraslih, starih od 18 do 70 let, iz Danske in Španije. Nihče od njih pred vključitvijo v raziskavo ni imel diagnosticirane bolezni srca in ožilja.
Raziskovalci so z ultrazvokom iskali obloge v karotidnih arterijah na vratu in femoralnih arterijah v nogah, s CT-angiografijo pa so pregledali tudi koronarne arterije, ki s krvjo oskrbujejo srce. Tiho aterosklerozo so opredelili kot prisotnost plaka na vsaj enem od teh treh območij pri človeku brez predhodno znane bolezni srca in ožilja.
Že v tridesetih ima znake več kot tretjina moških
Rezultati so pokazali, da se ateroskleroza lahko začne zelo zgodaj. Celo med najmlajšimi sodelujočimi, starimi od 18 do 29 let, so jo odkrili pri približno enem od 13 ljudi.
Nato je njena pogostost hitro naraščala. Med moškimi v tridesetih letih so opazne obloge odkrili pri 34,6 odstotka sodelujočih, kar pomeni več kot vsakega tretjega. Med ženskami iste starosti je bil delež 21,3-odstoten.
Pri moških se je aterosklerotični proces praviloma začel prej. Raziskovalci ocenjujejo, da se je bolezen pri njih pojavila približno pet do deset let prej kot pri ženskah. Pri ženskah se je porast začel pozneje, vendar je bil v srednjih letih izrazitejši.
Med 60. in 70. letom starosti se je slika močno spremenila. Brez zaznavnega plaka je bilo le še 1,9 odstotka moških in 8,1 odstotka žensk. Z drugimi besedami, znake ateroskleroze je imelo več kot 98 odstotkov pregledanih moških in skoraj 92 odstotkov žensk v tej starostni skupini.
Ateroskleroza s starostjo ni postajala zgolj pogostejša. Razširila se je tudi na več delov žilnega sistema. Med ljudmi v tridesetih letih so obloge na dveh ali vseh treh pregledanih območjih našli pri šestih odstotkih moških in 2,6 odstotka žensk.
Pri ljudeh med 60. in 70. letom je bila slika bistveno drugačna. Plak so na vseh treh pregledanih območjih odkrili pri 56,3 odstotka moških in 30,7 odstotka žensk.
S starostjo se je močno povečala tudi količina oziroma volumen odkritih oblog.
Običajna ocena tveganja ne pokaže vedno celotne slike
»Doslej so preventivne odločitve temeljile na oceni tveganja, vendar nismo vedeli, ali je bolezen že prisotna. REACT kaže, da je aterosklerozo mogoče odkriti desetletja pred pojavom kliničnih znakov,« je pojasnil Bundgaard.
Raziskovalce je presenetila tudi razlika med dejansko prisotnostjo bolezni in tveganjem, ki so ga pokazali običajni izračuni.
Ko so rezultate slikanja primerjali s standardnim orodjem za ocenjevanje desetletnega tveganja za bolezni srca in ožilja, so ugotovili, da številni ljudje z že prisotno aterosklerozo po običajnih merilih niso veljali za posebej ogrožene.
Razlika med izračunanim tveganjem in dejansko prisotnostjo bolezni je bila največja prav pri mlajših odraslih.
To ne pomeni, da so običajne ocene tveganja neuporabne. Raziskava pa odpira možnost, da bi jih v prihodnosti pri določenih ljudeh dopolnjevali s slikovnimi preiskavami, s katerimi bi lahko odkrili tiho aterosklerozo, še preden povzroči težave.
Raziskovalci zato načrtujejo drugo fazo projekta REACT. Če bodo zanjo pridobili potrebna sredstva, želijo izvesti veliko randomizirano klinično raziskavo in preveriti, ali lahko preventivni ukrepi, ki temeljijo tudi na rezultatih slikovnih preiskav, učinkoviteje upočasnijo napredovanje ateroskleroze kot sedanji pristopi.
Avtorji poudarjajo, da bi lahko prihodnost preprečevanja bolezni srca in ožilja temeljila na natančnejšem in bolj individualno prilagojenem pristopu. Če bi aterosklerozo odkrili že v najzgodnejših fazah, bi lahko ukrepali prej, zdravljenje bolje prilagodili posamezniku in potencialno zmanjšali breme bolezni srca in ožilja.
Vir: jutarnji.hr
