To so znaki, da vam primanjkuje vitamina A (+ v katerih živilih  ga dobimo največ)

To so znaki, da vam primanjkuje vitamina A (+ v katerih živilih  ga dobimo največ) (foto: Profimedia) Profimedia
13. 12. 2019

Tudi vi ob omembi vitamina A pomislite na korenje in dober vid?

Obliko vitamina A res najdemo v očesni mrežnici, a je vloga tega vitamina pomembna tudi drugje: potrebujemo ga za močan imunski sistem, za normalno rast in za zdravje kože in sluznic (dihalne poti, črevesje, želodec, mehur).

Večina ljudi dobi dovolj vitamina A že z raznoliko prehrano. Živila, kot so ribe, jajčni rumenjak, jetra … so zelo dober vir vitamina A. Zelenolistna zelenjava in nekatera druga živila rastlinskega izvora pa vsebujejo karotene, ki jih telo pretvori v vitamin A. (Več o virih vitamina boste našli na koncu članka.)

Zato je pomanjkanje vitamina A v razvitih državah redko, no, pri nekaterih ljudeh je kljub vsemu tveganje višje.

Tveganju za pomanjkanje vitamina A so najbolj podvrženi:
  • novorojenčki in zelo mladi,
  • otroci s pogostimi okužbami,
  • posamezniki, ki imajo težave z jetri ali z malabsorpcijo,
  • starejši,
  • nosečnice in doječe matere (odkrili so da ena šestina nosečnic po svetu s svojo dieto ne zaužije dovolj vitamina A – med nosečnostjo naj bi bil vnos vitamina A namreč z tretjino višji, med dojenjem pa še višji) ...

To so znaki pomanjkanja vitamina A

Prvi klinični znaki pomanjkanja vitamina A (do teh pride, ko telo porabi vse zaloge, ki pa jih imamo precej veliko predvsem v jetrih):

  • poslabšan vid,
  • nočna slepota,
  • izsušitev solznih žlez - kseroftalmija, ki lahko, če se je ne zdravi, napreduje in
  • pojavijo se lise (Bitotove lise), sledi lahko
  • tvorba razjed na roženici (keratomalacija).

Zdravniki in nutricionisti opozarjajo tudi na naslednje:

  • Infekcije kože so prav tako ena od težav, s katero se srečujejo ljudje s pomanjkanjem vitamina A. Morda o svoji koži ne razmišljate tako, a tudi koža je del vašega imunskega sistema. Če telo ne dobi dovolj vitamina A, lahko postanejo infekcije precej pogoste.
  • Rane in praske se celijo počasneje,
  • suha koža, suhi lasje in lomljivi nohti,
  • številne raziskave so pokazale tudi povezavo med nizko ravnjo vitamina A ter aknami in mozoljavostjo.
  • Pogostejše so tudi infekcije (vnetje grla ...) – zaradi oslabljenega imunskega sistema ter
  • težave s plodnostjo.

Dobri viri vitamina A

Imamo dva vira vitamina A - živalskega in rastlinskega. Vsi pa za dobro absorpcijo potrebujejo tudi nekaj maščob.

Viri vitamina A živalskega izvora:

  • jetra (tudi ribja),
  • jajčni rumenjak,
  • mleko in mlečni izdelki,
  • sir,
  • maslo ...

Viri vitamina A rastlinskega izvora:

  • zelenolistna zelenjava (listnati ščir, špinača, blitva ...),
  • sladek krompir,
  • korenje,
  • buče,
  • rumena koruza,
  • mango,
  • papaja ...

Pomembno je, da živil ne prekuhamo/razkuhamo, saj se s tem zmanjša vsebnost vitamina. Tudi ultravijolična svetloba lahko zmanjša vsebnost vitamina A (če denimo živila sušimo na soncu).

Presežek vitamina A

Kljub vsemu z vnašanjem vitamina A ne gre pretiravati, saj je prekomerno uživanje škodljivo.

Možne posledice:

  • slabost in vrtoglavica,
  • glavoboli,
  • spremembe na koži,
  • povečanje jeter,
  • zlatenica,
  • napake v razvoju ploda (če je visok vnos v času nosečnosti, kar so pokazale nekatere raziskave).

Zgornja varna meja vnosa za odrasle je 3000 µg vitamina A dnevno.

To velja za vitamin A, provitamini ne predstavljajo tolikšnega tveganja, saj je njihova pretvorba v vitamin A kontrolirana.

Kaj je še dobro vedeti o vitaminu A

Vitamin A je v maščobah topen vitamin.

Za naše telo so funkcionalne spojine v treh oblikah: retinol (živila živalskega izvora), retinal in retinolna kislina.

V živilih rastlinskega izvora je v obliki karotenoidov (provitamini vitamina A), ki se v telesu pretvorijo v retinol.

Telo za sintezo 1 mg retinola potrebuje približno 6 mg beta-karotena oziroma 12 mg drugih karotenoidov.

Karotenoidi v telesu lahko delujejo tudi kot antioksidanti.

Priporočen dnevni vnos (PDV) za odraslega človeka je 800 µg vitamina A oz. ekvivalentov retinola.

Viri: NCBI, healthline.com, Wikipedia, Inštitut za nutricionistiko

Preberite še:


 

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri