Le nekaj milimetrov velika živalca, ki na nas preži vse od marca pa do pozne jeseni, lahko v sebi prenaša virus, ki človeku spremeni življenje. Zato je treba krvosesa odstraniti kar se da hitro.
Klopa nikoli (!) ne stiskamo za trebuh, ne obračamo in ne mažemo z oljem ali drugo maščobo, saj je s tem tveganje za okužbo še večje.
Več si poglejte v videu:
Lani pri nas skokovita rast bolezni zaradi okuženih ugrizov!
Nacionalni inštitut za javno zdravje je leta 2020 po preliminarnih podatkih prejel kar 92 odstotkov več prijav obolenj z lymsko boreliozo kot leta 2019 (skupaj 7530) ter 68 odstotkov več prijav primerov klopnega meningoencefalitisa (skupaj 187), pišejo na STA. Proti zadnjemu se redno cepi manj kot desetina prebivalstva.
Število prijavljenih primerov obeh bolezni se sicer iz leta v leto spreminja. Letno zdravstvene ustanove obravnavajo:
- od okoli 4000 do 7000 primerov lymske borelioze in
- v zadnjih desetih letih od okoli 60 do 300 primerov klopnega meningoencefalitisa oz. povprečno 170 primerov letno, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Na nihanja vplivajo številni dejavniki, od vremena, sprememb v naravnem okolju, okuženosti klopov do vedenjskih navad prebavlcev.
Slovenija tudi sodi med države z najvišjo pojavnostjo omenjenih bolezni, ki se prenašata z ugrizom okuženega klopa, v Evropi. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v letu 2020 v goriški regiji, sledita koroška in gorenjska regija.
Znaki lymske borelioze
Shutterstock.com
Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto, a je najpogostejša od februarja do novembra.
Navadno se začne z značilnimi spremembami na koži: na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča.
Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov.
Znaki klopnega meningoencefalitisa
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, ohromelost, v redkih primerih je to lahko tudi smrtna bolezen.
Pred to boleznijo se lahko zaščitimo s cepljenjem.
Sicer pa v primeru obeh omenjenih bolezni, povezanih s klopi, pojavnost začne hitro naraščati v začetku aprila ter doseže vrh v poletnih mesecih, povezana pa je z aktivnostjo klopov in ker se ljudje v večji meri zadržujejo v gozdovih, na travnikih, vrtovih in podobno, s tem pa so klopom bolj izpostavljeni. Povečana obolevnost traja do konca oktobra, navajajo na NIJZ.
Najpomembnejša ukrepa
Najpomembnejša ukrepa za zmanjšanje tveganja za pojav bolezni sta
- preprečevanje ugriza klopa in
- hitra odstranitev že prisesanega klopa.
Ob tem na NIJZ svetujejo še, da ob odhodih v naravo nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, da uporabljamo sredstva, ki odganjajo klope, ter da ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa in morebitne prisesane klope čim prej odstranimo.
Mesto vboda je potrebno opazovati več tednov in če se pojavi za boreliozo značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni, so še zapisali na strani STA.