Sodobna medicinska oprema lahko danes z lučjo zareže skozi črnino celotnega prebavnega predora.
Gotovo so vas že kdaj
mučile zoprne težave, katerih izvor ste pripisali svoji prebavni cevi. Morda ste zaradi tega poiskali tudi pomoč pri zdravniku. Nič nenavadnega. Bolezni prebavil so namreč zelo pogoste, številne in raznolike. Nedvomno vam mora nagnati strah v kosti rak debelega črevesa. To je najpogostejši maligni tumor na prebavilih in drugi po pogostnosti med vsemi malignomi. Prekašata ga samo pljučni rak pri moških in rak dojk pri ženskah.
V deželah blagostanja in tudi v Sloveniji se število obolelih za rakom na debelem črevesu stalno povečuje. Skrb vzbujajoče je, da se navkljub razvoju novih diagnostičnih postopkov in izboljšanju zdravljenja umrljivost zaradi tega rakavega obolenja v zadnjih letih ni bistveno zmanjšala. Toda, hej, glavo pokonci! Še zmeraj velja, da je raka na debelem črevesu relativno preprosto ozdraviti, če je le odkrit v dovolj zgodnjem stadiju.
Tako se da na primer črevesne polipe, ki so neke vrste rakavi inkubatorji, preprosto odščipniti s črevesne sluznice, preden postanejo zlobni. Če pa jim daste dovolj časa, da pokažejo svojo pravo naravo, verjemite, da na tem svetu ni tako zlobnega medicinskega posega, ki bi bil kos zlobi razbesnelega polipa.
Vprašanje št. 1 se torej glasi: Kdaj je čas za paniko? Odgovor je preprost: Takrat, ko vas sreča Abraham,
ali če sodite v skupino ljudi z večjim tveganjem. Torej: nad 50. letom starosti ali če so rakava obolenja prebavil v družini že razsajala, je nadvse priporočljivo, da opravite ustrezen pregled. Takoj sledi vprašanje št. 2: Katera od preiskav je v poplavi današnjih možnosti pregledovanja prebavne cevi najustreznejša? Odgovor na to vprašanje je strogo individualen in ga boste našli skupaj s strokovnjakom.
Pri preiskavah, ki se jih uporablja za prebavila, je na voljo endoskop (pregledovalna cevka iz optičnih vlaken, ki jo zdravnik uporabi za ogled notranjih struktur in odvzem vzorcev tkiva iz notranjosti telesa), rentgensko slikanje, ultrazvok, radioaktivni sledilci, kemične meritve in kamera v velikosti kapsule.
Lučka, kamera, akcija . .
Čeprav niste pri hrani nikoli pretirano izbirčni, verjetno po grlu navzdol niste še nikoli namenoma poplaknili kakšne elektronske naprave. Če bi vam torej zdravnik svetoval, da za pregled prebavnega trakta pogoltnite videokamero, bi vam verjetno v ustih zmanjkalo sline.
Po kratkem premisleku pa bi vendarle vzeli v roko napravico v velikosti in obliki večje multivitaminske tablete, jo dali v usta in poplaknili s kozarcem ledeno hladne vode. To sicer ne bi bil vaš idealni zajtrk, toda še zmeraj je laže zaužiti sodobno tehnologijo skozi sprednji del prebavne cevi, kot pa stoično prenašati potiskanje endoskopa skozi zadnjik v debelo črevo. Kajne?
Kapsule M2A ni težko požreti. Po nekaj požirkih hladne vode zdrkne po goltancu navzdol kot surovo jajce pri solističnih pevcih in začne svoje popotovanje skozi prebavno cev. Med osemurno robinzonado lahko posname morebitne nepravilnosti v prebavilih, kot so: polipi, krvavitve, vnetja, razjede, zapore, rakave nepravilnosti, Chronovo bolezen, posnetke pa pošlje do obsežnega zavoja z zapleteno elektroniko okoli vašega pasu.
Elektronika ali klasika
Medicina sama po sebi je sicer bolj zagovornica klasičnih metod, ki so preizkušene. Zato pri pregledovanju prebavne cevi največkrat uporabi endoskopijo. To je preiskava, pri kateri s pregledovalno cevjo iz optičnih vlaken (endoskopom) zdravnik pregleda notranje strukture.
Tako je možno endoskop ustaviti skozi usta in pregledati požiralnik (ezofagoskopija), želodec (gastroskopija), zgornji del tankega črevesa (zgornja gastrointestinalna endoskopija). Če pa je endoskop vstavljen skozi zadnjik, je možen pregled danke in zadnjega dela debelega črevesa (sigmoidoskopija) ali celotnega debelega črevesa (koloskopija). Ste opazili, da endoskopsko ni mogoče pregledati tankega črevesa?
Pozor, v tem je neprekosljiva prednost nove črevesne pilule s kamero, saj je za zdaj edina sposobna prikazati notranjost od 5 do 7 metrov dolgega tankega črevesa.
Z endoskopom je namreč možno doseči zgolj njegov skrajni začetek ali skrajni konec. Kaj se dogaja v njegovi dolgi temni cevi, ki je bila do zdaj človeškemu očesu popolnoma skrita, vam lahko izda kamera M2A.
Žal, prijatelji, tudi tako vrhunski dosežek medicinske tehnologije ima pomanjkljivosti. Kamera M2A ima vsaj tri, ki nikakor niso zanemarljive: (1) ne ostane dovolj dolgo v želodcu, da bi učinkovito posnela njegovo sluznico, (2) če v tankem črevesu odkrije nepravilnost, je za njeno potrditev in zdravljenje potrebna klasična endoskopska ali celo kirurška metoda, (3) baterija v kameri se na prehodu iz tankega v debelo črevo toliko izčrpa, da je za zanesljiv pregled debelega črevesa potrebna še koloskopija.
Preiskava s kamero ne zahteva posebnih priprav. Nekaj ur pred njenim zaužitjem se morate enostavno postiti. Štiri ure po zaužitju elektronske naprave že lahko pijete navadno vodo, po osmih urah pa se vrnete v ambulanto, da vam odstranijo obilen sveženj elektronike okoli pasu. Pilula, ki je namenjena enkratni uporabi, ostane v telesu še 24 do 48 ur, nato jo preprosto iztrebite in odplaknete.
Čez nekaj dni vas zdravnik povabi v ambulanto, da si skupaj ogledata premiero Popotovanja od Janezkovih ust do zadnjika. Verjemite, da boste z odprtimi usti opazovali zgradbo svojega jezika, se zgražali nad oblogami in zalivkami na zobeh, čudili bledim, svetlim gubam sluznice požiralnika in želodca ter grotesknemu videzu temne, zgubane in sluzaste notranjosti tankega črevesa. Na morebitne nepravilnosti v prebavilih vas bo opozoril zdravnik. Za natančno oceno stanja debelega črevesa pa se boste morali predati klasiki.
Zlata tradicija
Zlati standard za pregled debelega črevesa je še zmeraj koloskopija. Koloskop je črevesna endoskopska mučilna naprava v obliki cevi, v premeru široka približno centimeter in dolga približno 150 centimetrov. Narejena je iz optičnih vlaken, zato se lahko zvije kot kača, opremljena pa je s posebnim optičnim sistemom, virom svetlobe, posebnimi kleščami za odvzem tkivnih vzorcev in posebno električno zanko za uničevanje nenormalnega tkiva. Kačo zdravnik vstavi skozi zadnjik in lahko pregleda celotno, poldrugi meter dolgo debelo črevo do začetka končnega dela tankega črevesa.
Pripravo na to preiskavo marsikdo označi kot srednjeveško, čeprav ni tako huda. Treba je pač temeljito sčistiti prebavno cev. Po običajnem zajtrku morate piti donat sobne temperature, ki sta ga temeljito premešali in iz steklenice izpustili mehurčke.
Čez dan morate popiti vsaj 4 litre, lahko pa pijete tudi nesladkan čaj ali juho brez zakuhe. Naslednje jutro morate popiti še štiri litre donata z dodatki elektrolitov v najkrajšem možnem času (dveh urah). Jasno je torej, da vas opisani postopek notranjega očiščevanja dobesedno prilepi na straniščno školjko in da ste ob tem presrečni, če ni daleč naokoli nikogar, ki bi lahko slišal odmeve glasnega ječanja vaših prebavil. Ko se iz vašega zadnjika cedi samo še minimalno obarvana tekočina, ste nared za preiskavo.
V ambulanti ležete na preiskovalno mizo, skrčite noge, pokrijejo vas s strašljivimi zelenimi kompresami, na mizi pa s strahom opazujete koloskop, ki se takrat v vaših očeh zrcali kot gad, ki čaka, kdaj bo lahko udaril po žrtvi.
Kar mirno, preiskava nikakor ni tako grozljiva, kot se zdi, in v 30 minutah zdravstveno stanje vašega debelega črevesa ni več skrivnost, zavita v temo.
Razkriti so morebitni divertikli (vrečasta izbočenja sluznice), vnetja, krvavitve, razjede, polipi in druge nenormalne tvorbe. Zdravnik s posebnimi kleščami odščipne vzorčke črevesne sluznice in jih pošlje v histološki laboratorij, nevarne polipe pa odstrani s posebno zanko. Skratka, koloskopija ni samo preiskava črevesa, ampak hkrati tudi metoda zdravljenja. Zato se je upravičeno drži naziv glavni inštalater spodnje prebavne cevi.
Virtualna različica
Poleg klasične koloskopije je danes na voljo tudi t. i. virtualna koloskopija, ki se vsaj za zdaj še ne more kosati z zlatim standardom, saj v primerjavi z njim odkrije le 55 odstotkov sumljivih polipov in drugih nepravilnosti. Poleg tega je ob odkritju sumljive tvorbe neizogibna klasična koloskopija zaradi odščipa vzorcev tkiva ali odstranitve polipov in drugih tvorb.
Kako poteka? V zadnjik vam vstavijo plastično cev in skoznjo začnejo napihovati zrak v črevo. Lahko si mislite, da to ni niti malo prijetno in da se takrat, ko se vam zdi, da boste ob razpoku lastnega črevesa končno doživeli nebeško olajšanje, pravo napihovanje šele začne.
Upihniti vam morajo toliko zraka, da se izravnajo vse črevesne gube in vijuge. Temu sledi slikanje z računalniško tomografijo (CT), kar seveda pomeni, da ste izpostavljeni sevanju. Postopek slikanja je končan v desetih minutah. Nato vas končno spustijo do kopalnice, kjer se ob odrešujočih vetrovih iz črevesja tresejo stene in skoraj eksplodira straniščni porcelan. Seveda sledi še nekaj vetrovnih dni.
Lea Gril
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
