Vsak drugi Slovenec trdi, da bi za svoje zdravje lahko storil več

26. 11. 2017 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Vsak drugi Slovenec trdi, da bi za svoje zdravje lahko storil več (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Slovenci neizmerno cenimo svoje zdravje.

Tako zelo, da ga postavljamo najvišje na lestvici vrednot, kljub temu pa zdravju ne posvečamo dovolj pozornosti. Vsak peti Slovenec pravi, da v zadnjih treh letih ni bil na nobenem preventivnem pregledu, vsak četrti pa pravi, da se še nikdar ni samopregledal.

Vsak tretji meni, da njegovo zdravstveno stanje ni najboljše in da bi za svoje zdravje lahko poskrbel bolje. Tako je pokazala raziskava o skrbi za zdravje Slovencev, ki je nastala na pobudo Zavarovalnice Sava in je bila v taki obliki prvič izvedena v Sloveniji. Čeprav kar 65 %
Slovencev ocenjuje, da je njihovo zdravje dobro, jih več kot tretjina (35 %) meni, da njihovo zdravstveno stanje ni najboljše ali celo, da je slabo. Vsak drugi Slovenec pa trdi, da bi za svoje zdravje lahko storil več.

Večina ljudi za svoje zdravje skrbi tako, da se zdravo prehranjuje, ne kadi in ne pije alkoholnih pijač, je telesno aktivna in skrbi za dovolj spanja in sproščanja. Le malo ljudi pa skrb za zdravje uresničuje s preventivnimi zdravstvenimi pregledi ali samopregledovanjem. Tako se samo vsak peti Slovenec udeležuje preventivnih zdravstvenih pregledov ali se samopregleduje.

Preventivni pregledi slabo obiskani

Slovenci menijo, da so preventivni zdravstveni pregledi zelo koristni, kljub temu pa kar 18 odstotkov vprašanih v zadnjih treh letih ni opravilo nobenega takega pregleda. Preventivne zdravstvene preglede bi si sicer želeli opravljati pogosteje, zaradi pomanjkanja časa ali motivacije pa tega ne storijo. 
Vsak drugi Slovenec meni, da je za preprečevanje nastajanja bolezni in zgodnje odkrivanje bolezenskih stanj ključen zdrav življenjski slog, vsak peti pa je prepričan, da so za to pomembni preventivni pregledi. Čeprav je lahko samopregledovanje ključno pri odkrivanju številnih bolezni, samo štirje odstotki Slovencev menijo, da je pomembno pri odkrivanju bolezni, 25 % pa jih trdi, da se še nikoli niso samopregledali.

"Slovenci skrbimo za zdrav življenjski slog, kljub temu pa premalo pozornosti posvečamo drugim oblikam preventivne skrbi za zdravje, kot so samopregledi in zdravstveni pregledi. Z osebnim prizadevanjem in pravočasnim odzivom na prve znake bolezni se lahko prej in pravočasno začnemo zdraviti, da preprečimo nastanek bolezen in razvoj kronične bolezni. Zdrav življenjski slog je sicer pomemben, ni pa zagotovilo za zdravje. Bolezen ne izbira, zato so preventivni zdravstveni pregledi zelo priporočljivi," je dejal prim. Bojan Lovše, dr. med. univ., ki vodi ambulanto za medicino dela, prometa in športa v Mariboru in je kot strokovnjak sodeloval pri raziskavi.



Vsak drugi Slovenec bolezni, ki so značilne za ljudi njihove generacije, ne pozna dovolj dobro ali jih pozna slabo. Kljub temu pa večina pozna gibanje roza oktober, ki ozavešča o raku na dojkah, in movember, ki je posvečen ozaveščanju najpogostejših moških bolezni.
Slovenke dobro poznajo prve znake raka na dojkah in se redno samopregledujejo. Nasprotno pa večina moških kljub poznavanju movembra ne ve, kakšni so prvi simptomi raka na prostati. 

Zanimiv je tudi podatek, da se večina Slovencev ni še nikdar udeležila specialističnih preventivnih pregledov za odkrivanje najpogostejših oblik raka, kot so mamografija, pregled prostate in test za odkrivanje raka na črevesju in danki.

Izgorelost – vse pogostejša bolezen naše družbe

Ker je tempo življenja vse hitrejši in so zahteve na delovnem mestu vse večje, je veliko ljudi preobremenjenih. Včasih celo tako, da se utrujenost razvije v kronično stanje oz. izgorelost.

Izgorelost postaja vse bolj razširjena bolezen v sodobni družbi, za katero trpi tudi veliko Slovencev, kar potrjujejo raziskave. Eden od treh Slovencev pravi, da ima v svoji bližini nekoga, ki trpi za izgorelostjo.

Večina prebivalcev pozna simptome bolezni in ve, da so kronična utrujenost, pomanjkanje energije, nespečnost in splošno slabo počutje prvi vznemirljivi znaki, ki nas lahko opozarjajo, da smo izgoreli. Vedo, da lahko izgorelost povzroči depresijo, anksioznost in druge resnejše zdravstvene težave, zato jo jemljejo resno.

Foto: Shutterstock

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"